Finančni minister Klemen Boštjančič, sicer tudi sam lastnik nekaj kriptovalut, pravi, da s tem sledimo evropski zakonodaji in da predlaga enotno obdavčitev tudi pri izvedenih finančnih instrumentih. "Na eni strani želimo zagotoviti jasnost ureditve za davčne zavezance s čim manj administrativnimi obremenitvami. Na drugi strani pa želimo izenačiti ali pa uskladiti obdavčitev iz istovrstnih, podobnih inštrumentov. Zato obdavčitev in davčna stopnja sledi obdavčitvi dobičkov iz kapitala v prvem obdobju ter izvedenim finančnim instrumentom."

Če boste kripto valute prodali pred koncem leta, se boste davku izognili. "Tisti pa, ki bi radi po tem zakonu plačevali davek, bodo pa morali s 1. 1. 2026 oziroma na ta presečni dan vse svoje kriptopremoženje razkriti finančni upravi. In seveda, če bodo obdavčeni po tem zakonu, potem to za sabo potegne tudi administracijo, se pravi spremljanje evidenc, predvsem pa oddajo napovedi in komunikacijo s Fursom," je pojasnil davčni strokovnjak Ivan Kranjec (CMS Slovenija).

In če ne prijavimo kriptopremoženja? "Trenutno je napisano tako, da moramo do poletja 2026 prijaviti, koliko kriptopremoženja imamo. Kdor tega ne bo naredil, bo pravzaprav kaznovan, ker bo obdavčen na celotno razliko, ne samo na vrednost, akumulirano od 1. 1. 2026 dalje, kar pa je po mojem mnenju neustavno. Zakon na ta način davku daje kaznovalno naravo, kar pa ni prav," je še pojasnil Kranjec.

Zakon bo v obravnavi do 5. maja. Veljati bi začel s prvim januarjem, nadzor pa bo opravljala Finančna uprava prek mednarodne izmenjave podatkov, je poročal novinar TV Slovenija Florjan Zupan.

Kako je s tem v tujini

Države Evropske unije nimajo enotnega sistema obdavčitve prihodkov, ki jih državljani ustvarijo z digitalnim denarjem. So pa članice v zadnjih letih sprejele nekaj zakonov, ki to področje urejajo, trg kriptovalut namreč raste vse hitreje, je poročal novinar Igor Jurič.

Sorodna novica Vlada namerava uzakoniti davek na dobičke od kriptovalut, predvidoma bo znašal 25 odstotkov

V Belgiji nakup in posedovanje kriptovalut ter dobiček nista obdavčena, če je to dolgoročna naložba. Če pa davčne oblasti presodijo, da so nakupi in prodaja špekulativne narave, pa sledi obdavčenje v višini 33 odstotkov in dodatno lahko še lokalne dajatve. Če davčni organi presodijo, da se nekdo profesionalno ukvarja s trgovanjem, pa je davek lahko tudi 50-odstoten. V sosednji Franciji dobičke od prodaje digitalnih valut obravnavajo kot kapitalski dobiček in davek je lahko okoli 36 odstotkov. Glede obdavčitve so v Evropski uniji velike razlike, čeprav večina članic na tak ali drugačen način želi pobrati denar tudi od trgovanja z digitalnim denarjem, saj vemo, da so državne blagajne povsod zelo požrešne, je poročal Jurič.

Je pa Unija nekaj več enotnosti oziroma reda na področju kriptovalut vseeno uvedla. Sredi leta 2023 je sprejela uredbo o trgih kriptosredstev, da bi zagotovila, da so izdajatelji kriptovalut uradno priznani in s tem se povečuje tudi varnost vlagateljev, ker jih ščiti pred prevarami in bankroti. S 1. januarjem 2026 pa bo začela veljati še direktiva, ki bo uvedla obvezno poročanje izdajateljev kriptovalut o vseh transakcijah lokalnim davčnim oblastem, s čimer naj bi preprečila, da bi se posamezniki izogibali plačevanju davka na digitalno premoženje.