Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nenavaden dokumentarni portret nenavadnega trboveljskega glasbenika, legende Vilija Fajdige. Pravijo, da se je bluz rodil iz trpljenja in iz obupne želje, da bi skušali trpljenje preseči z glasbo, nenehnim brezciljnim potovanjem, samopozabo. Če govorimo o bluzu v teh okvirih in ne le o strogi dvanajsterični formi, potem je bil Vili Fajdiga, legenda trboveljskih ulic, prav gotovo pravi »bluesman«. Bluz črnih revirjev je zgodba o težkem in pestrem življenju, ustvarjalnosti, strahu, upanju, o padcih in ne vedno tudi vzponih, o ljubezni do žensk, glasbe, soljudi in življenja. Legende, ki ni prisotna v širšem narodovem spominu, in ki je prepevala z glasom Toma Waitsa, po strunah pa brenkala z železnimi doma narejenimi »kremplji«, trzalicami, narejenimi iz odpadkov ribjih konzerv, se spominjajo mnogi glasbeni in drugi ustvarjalci: Tomaž Domicelj, Andrej Šifrer, Vili Guček, Roman Uranjek, Iztok Kovač. Fajdiga je imel velik vpliv celo na skupino Laibach; člani so kot najstniki hodili za njim po Trbovljah in ga občudovali kot glasbenika, umetnika, boema… Skozi izpoved ključnih akterjev ter predvsem skozi Fajdigovo glasbo v dialogu s podobo, so avtorji filma skušali prodreti v notranji, intimni svet Vilija Fajdige, ter v specifičen občutek tistega časa in prostora.
Vegani v družbi še vedno veljajo za nekaj eksotičnega, za tiste, ki hočejo z življenjskim slogom izstopati, in so nemalokrat zasmehovani z izrazi, kot je travojedci. Svoje pomisleke o vplivu veganskega prehranjevanja na zdravje ima tudi uradna medicina, v oddaji jih bo predstavil doktor medicine. Lahko z vegansko hrano zadostimo vsem potrebam za zdravo življenje? Imajo pomisleki znanstveno osnovo ali gre za predsodke, ki izvirajo iz nepoznavanja načina življenja veganov? Sogovorniki v oddaji, ki bodisi iz etičnih, okoljskih ali zdravstvenih razlogov ne jedo mesa, so prepričani – in to podkrepijo tudi s sodobnimi prehranskimi smernicami – da je veganstvo, pravilno načrtovano in uravnoteženo, primerno za vsa obdobja človekovega življenja, predvsem pa je okolju prijazno. Samo neuravnotežen in slabo načrtovan veganski način prehranjevanja lahko pusti posledice na zdravju, kar pa, kot poudarijo, prav tako lahko povzroči tudi neuravnotežena mešana prehrana. Scenaristka in urednica serije Neva Novljan, režiser Vojko Boštjančič.
Sredi ozke soteske med pohorskimi gozdovi v samoti in miru že več stoletij vabi v svoj objem romarska cerkev Device Marije v Puščavi. Pravijo, da je bila prva cerkev ali kapela v Puščavi na polotočku, ki ga obliva Radoljna, posvečena sv. Štefanu. Romarje pozdravi zelo preprosta zunanjost, vso veličino cerkve razkrije šele notranjost. Poseben okras so veliki oltarji. Glavni ima kar tri nadstropja, na sredi pa kraljuje Puščavska Marija, ki so jo že od začetkov častili kot Marijo Pomagaj.
Človeško telo vsebuje poleg svojih lastnih celic še več kot 100 trilijonov mikroorganizmov. Večina teh je v našem črevesju. Raziskave kažejo, da so z mikrobioto našega črevesja povezane številne bolezni. Raziskujejo tudi njen pomen pri covidu 19. V klinični študiji naj bi se izkazalo, da črevesna mikroflora pri akutnih bolnikih s covidom ni bila normalna. Kako bi lahko odkrili, h katerim boleznim smo morda bolj nagnjeni, in jih še pravočasno preprečili? Ena od možnosti je presejalni test črevesnega mikrobioma.
Serija 25 oddaj kratkega formata #Zelena generacija - Young Village folk, predstavlja zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. Tržni vrtovi so majhne zelenjavne kmetije , ki jih razvijajo v Ameriki in Kanadi. Tilen Praprotnik se je odločil , da jih prenese tudi v Slovenijo, konkretno na Gorenjsko. Njegovo zelenjavo z veseljem na svoje jedilnike uvršča kuharski chef Uroš Štefelin.
V Ljubljani, prestolnici Slovenije, je v času socialistične Jugoslavije izhajal največkrat prepovedani časopis komunistične Evrope. Tribuna je bila prepovedana ali zaplenjena kar devetkrat. Študentska Tribuna je bila trideset let trn v peti oblastnikov. Okrog nje so se zbirali mladi intelektualci, ki so zaznali možne demokratične premike v javnem prostoru. Njihov upor ni bil nikoli strogo političen, ampak je bil vselej povezan s kulturo oziroma njenimi najnovejšimi praksami v bolj liberalnih deželah. Zgodba o Tribuni je zgodba o svobodi, njenih mejah, družbenih in osebnih, je zgodba o pogumu, ki ga premore samo mladost. Toda pretekli čas vselej odmeva v današnjem in tudi Tribuna še vedno izhaja. Film je nastal v koprodukciji Tramal Films in RTV Slovenija. Kot soscenarista sta podpisana Maja in Mitja Čander, film je režiral Janez Burger.
Katero je naše najmanjše, a ne najmlajše mesto? Katero je mesto, ki leži na otoku, vendar ne ob morski obali? In katero mesto je dobilo naziv po Benetkah, pa ni v Italiji? Vse to je Kostanjevica na Krki, ki jo zaznamujejo stoletna zgodovina, izjemna slikovitost, dragocena dediščina in pester kulturni utrip. Sprehodili se bomo po mestu na otoku, preverili poletni utrip na reki Krki ter se odpravili do Galerije Božidar Jakac. Mesto nam bosta pomagala odkrivati Andrej Smrekar in Marjan Jerele, posebej pa se bomo spomnili nestorja kostanjeviškega kulturnega utripa, Lada Smrekarja.
Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?
Zakaj družba potrebuje znanost in kakšen je danes njen pomen, bodo vprašanja, na katera bodo odgovarjali prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor IJS-ja, prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi IJS-ja, in dr. Kristina Žagar Soderžnik z Odseka za nanostrukturne materiale IJS-ja. Vsi trije so zaposleni na Institutu »Jožef Stefan«, ki je letos praznoval 70-letnico. Sogovornike poleg predanosti znanosti in raziskovalnemu delu druži tudi umetnost. Izvedeli bomo, zakaj so se odločili za delo na znanstvenem področju, kaj jim pomeni raziskovalno delo, kako je s financiranjem in tudi, kako uspešni smo pri povezovanju z gospodarstvom. Je vloga znanstvenikov tudi ta, da ogenj znanosti prenesejo prihodnjim rodovom?
Nove epizode Osvežilne fronte bodo spet vsebinsko pestre in začinjene s humorjem. Za osvežitev bodo ob scenaristki Urški Mlakar skrbeli še režiserki Ema Muc in Tina Novak ter igralci Ajda Smrekar, Ajda Toman, Gaja Filač, Juš Milčinski, Peter Frankl, Jan Kok, Jernej Kogovšek, Vid Sodnik in Rok Bohinc, ki se v vsaki oddaji prelevi tudi v voditeljsko vlogo. Razmerja, paranormalno, koncentracija, imunski sistem, polnoletnost in prazniki so teme, ki so jih ustvarjalci Osvežilne fronte to jesen izbrali za mlade. Svojo osvežilno ustvarjalnost bodo še naprej širili tudi na družbenih omrežjih (FB, Instagram, Snapchat), spremljati pa jih je mogoče tudi na youtube kanalu Osvežilne fronte. Začenja se nova, še bolj sveža sezona Osvežilne fronte. Tema bodo tokrat različna razmerja. Kdo je lahko najboljši prijatelj, prijateljica? Kaj vse si lahko zaupajo najboljši prijatelji? Kaj se zgodi, če prijateljstvo preraste v ljubezen? Kako se znajti v zapletenih sorodstvenih razmerjih? To je le nekaj vprašanj, na katera bodo ustvarjalci Osvežilne fronte tokrat iskali odgovore.
Veter vsako leto nekajkrat nad Evropo prinese pesek iz nekaj tisoč kilometrov oddaljene Sahare. To zaznajo sateliti in iz teh podatkov lahko raziskovalci izračunajo hitrost vetra. Geologi pa proučujejo, kaj se dogaja tam, kjer pesek odnaša, in tam, kamor se odlaga. Z vetrom po svetu potujejo tudi pajki. Zato uporabljajo svojo svilo, najnovejše ugotovitve pa kažejo tudi na to, da znajo z nogami drseti po površini vode. Pred približno tremi leti je v nevihti pri Savudriji odneslo deskarja. Kaj je imelo večji vpliv na to, kam ga je odneslo: morski tokovi ali veter?
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Kočevje je bilo šesto let povezano s posebno narodno in kulturno skupino, kočevskimi Nemci oziroma Kočevarji, ki so ključno zaznamovali zgodovino mesta in pokrajine, a so se na začetku druge svetovne vojne odselili na nemško zasedbeno območje. Med vojno in po njej so se na Kočevskem zgodili pomembni dogodki, ki so se zapisali v slovenski zgodovino. Življenje ob reki Rinži bo predstavila direktorica Pokrajinskega muzeja Vesna Jerbič Perko, kiparja Staneta Jarma kustosinja Nadja Kovačič, rokodelec Anže Kobola pa bo spregovoril o družinski tradicionalni domači obrti.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Jože Robežnik potuje po Sloveniji in raziskuje dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostni rešitvi, s katero bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza in optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti s sklopom štirih tematskih oddaj je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavodom Vozim in produkcijo Invida.
Vojni dopisnik Valentin Areh je bil v času silovitih spopadov v okolici Kijeva na prvih bojnih črtah. Kot priča krute vojne v Ukrajini je bil priča trpljenju civilistov, ki so ujeti v začarani krog smrti. Kako je potekala bitka za Kijev, kako so razmišljali ruski in ukrajinski vojaki in kakšno gorje so doživljali civilisti pod točo raket in topniških izstrelkov, bo predstavil v posebni oddaji z naslovom Bitka za Kijev.
Skoraj dva kilometra in pol dolg, dolgo pričakovani Pelješki most bo povezal skrajni hrvaški jug s preostankom države, kar bo velikega pomena za razvoj celotnega dubrovniškega območja. Nad Blatnim jezerom se vzpenjajo vulkanske gore. Eni od njih so v 20. stoletju odstranili bazaltno kapo, kar je omogočilo vstop v goro in spoznavanje njene notranjosti. Umetniški fotograf Marko Vogrič je odličen poznavalec črno-bele tehnike fotografiranja s camero obscuro. Ob svetovnem dnevu fotografiranja z luknjičarko so udeleženci snemali s fotoaparati, izdelanimi iz škatel za čevlje. Georg Rammensee iz zgornjefrankovskega je zbiratelj prav posebnih predmetov. Všeč so mu ure. Toda ne žepne. Georg ima rad nekoliko večje, zato zbira stolpne ure.
V Znanosti in tehnologiji bomo pogledali v vesolje. Natančneje, kje se nahaja največji, najdražji in najbolj zapleten teleskop vseh časov, teleskop Jamesa Webba. Utiril se je milijon petsto tisoč kilometrov od Zemlje, petkrat dlje od Lune, z njegovimi fotografijami pa si znanstveniki obetajo izjemna odkritja, med drugim, kako so nastale zvezde in galaksije, morda celo odkritje drugega življenja v vesolju. Pa tudi o tem, kako dragoceni so posnetki slovenskega mikrosatelita Nemo HD, ki je v dveh letih Zemljo obkrožil že okoli 10-tisočkrat. V oddaji pa boste izvedeli še, kdaj bomo šli lahko v vesolje na počitnice, kdo so prvi vesoljski turisti in kdo sanja o selitvi ljudi na Mars.
Mikro- in nanoplastika je povsod okoli nas. Našli so jo v najbolj odročnih krajih sveta, v živalih, sadju, zelenjavi, pitni vodi. Zato ne preseneča, da je tudi v človeškem telesu. Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti, pred kratkim pa so jo prvič odkrili tudi globoko v pljučih in krvi. Ena izmed raziskav je pokazala, da vsak teden zaužijemo kar 5 g plastike, kar je enako, kot če bi pojedli bančno kartico. Kakšen je vpliv mikro- in nanoplastike na človeka?
Neveljaven email naslov