Drugomajske projekcije filmov s 35-milimetrskega traku se v Kinodvoru začnejo ob 14. uri.

Enodnevni prerez slovenske produkcije 60. in 70. let
Letošnji maraton odpira film Na klancu Vojka Duletiča iz leta 1971, v katerem so zaigrali Štefka Drolc, Janez Bermež in Tone Kuntner. Skromno šiviljo, ki ob koncu 19. stoletja služi kot dekla in jo na koncu vsi zapustijo, je Štefančič označil za inverzijo protagonistke v filmu Samorastniki Igorja Pretnarja iz leta 1963.

Po njegovi oceni so bili slovenski filmi v 70. letih temeljiti, odločni in vznemirljivi prav v tem, da so Slovenijo vztrajno, sistematično in že kar konceptualno prikazovali kot spodletelo deželo, kot deželo, v kateri ni mogoče uspeti.

"Filmi so dali jasno vedeti, da se vsi ti tovarniški, industrijski obrati podeželju, slovenski pokrajini in s tem sami Sloveniji ne podajo, zato so videti komično, prisiljeno, nenaravno, protinaravno, tako rekoč protislovensko. Slovenija ni za tovarne. Zato tudi Karol Grossmann ni posnel odhoda iz tovarne, ampak odhod iz cerkve," še ugotavlja Štefančič.

Kopičenje trupel, a tudi kopičenje seksa
Iz tega obdobja bodo poleg uvodnega filma na ogled še trije in tudi ti prikazujejo Slovenijo kot deželo neuspeha, a se dogajajo v različnih zgodovinskih obdobjih. Gre za filme Rdeče klasje Živojina Pavlovića iz leta 1970, Maškarado Boštjana Hladnika iz leta 1971 in Vdovstvo Karoline Žašler Matjaža Klopčiča iz leta 1976.

Slovenski filmi v 70. letih so bili "eno samo kopičenje trupel, a obenem tudi kopičenje seksa," je zapisal Štefančič. Maškarado je označil za najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov. "Film, ki je bil pred svojim časom. In ki je tudi pred tem našim časom. Vsi slovenski filmi, ki so bili posneti po letu 1990, po osamosvojitvi, bi lahko nastali tudi v socializmu, toda Maškarada, posneta v socializmu, danes – v svobodi – ne bi mogla nastati," je še poudaril.

V Rdečem klasju se sopostavita proletarska revolucija in kmečki punt. Vdovstvo Karoline Žašler pa je po Štefančičevem mnenju svarilo pred industrijo, ki ogroža in uničuje podeželje, naravo, blagoglasje in lepoto naroda, a tudi pred proletarizacijo podeželja.

Vrhunsko razdelana ideologija razklanosti
Letošnji maraton, ki ga omogočata Slovenski filmski center in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS, prinaša še partizanski film Balada o trobenti in oblaku Franceta Štiglica iz leta 1961. Gre za film, ki je po Štefančičevih besedah "vrhunsko razdelal ideologijo razklanosti", ob tem ga je označil tudi za enega najboljših slovenskih filmov, tako rekoč za "reimaginacijo Fordovih Iskalcev (1956) in anticipacijo Scorsesejevega Taksista (1976)".