Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5 epizod
5 epizod
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Letos mineva 130 let od skladateljevega rojstva. Samospeve je začel pisati že zgodaj, še preden je odšel na študij v Prago. Najstarejši ohranjeni so trije samospevi na verze Otona Župančiča in pomenijo njegove prve objavljene skladbe. To so bila med drugim dela, izvedena na koncertu, ki ga je leta 1925 organizirala Glasbena matica v Celju. Dogodek je imel velik odmev v javnosti in Ostercu je bil s tem končno omogočen študij v Pragi.
V 95. letu starosti se je nedavno poslovila pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in prevajalka Neža Maurer. S svojim delom, zlasti s poezijo, je v slovenskem literarnem prostoru pustila neizbrisen pečat. »Pisanje me je osrečevalo, ker mi je dalo moč. Srečen si, če lahko izraziš to, kar čutiš. In vedno sem pisala to, kar čutim… Če ne bi imela pesmi, bi morda obupala nad ljubeznijo. Pisanje me je rešilo, saj sem skozi poezijo živela ljubezen,« je povedala nekoč. Njena poezija je navdahnila tudi nekatere slovenske skladatelje vokalne glasbe, tudi samospevov.
Letos mineva 60 let od smrti Stanka Premrla, skladatelja, ki je slovensko glasbeno ustvarjalnost obogatil tudi z lepim številom samospevov, s katerimi je skupaj s svojimi zborovskimi deli pustil pečat tudi v posvetni glasbi. Globoko v 20. stoletju je ostal zvest poznoromantični estetiki, ki je ustrezala njegovi umetniški tendenci: ustvarjati za širšo množico, ne za izbrance. Počasi je razvil značilen kompozicijski slog, podčrtan z oblikovno in melodično preprostostjo ter kompleksnejšim harmonskim stavkom.
V ospredju tokratne oddaje bodo samospevna dela, ki jih je poustvarila mezzosopranistka Alenka Dernač Bunta. Vsestranska pevska umetnica je vrsto let delovala tudi kot profesorica petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v teh dneh pa praznuje svoj osebni jubilej – 80. rojstni dan.
31. marca je minilo 165 let od rojstva Vide Jeraj, ene osrednjih pesnic slovenske moderne. V svojih delih na prelomu 19. in 20. stoletja je tematizirala naravo, ljubezen, smrt, materinstvo, osamljenost in tujost in z njo so med drugimi sodelovali Oton Župančič, Ivan Prijatelj, Marica Nadišek Bartol, Ivan Cankar in Josip Murn. S svojo poezijo pa je navdahnila tudi nekatere slovenske skladatelje, med drugim Emila Adamiča, Antona Lajovca, Mirka Poliča in seveda svojega moža – Karla Jeraja.
Neveljaven email naslov