Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5 epizod
5 epizod
Glasbena oddaja prinaša koncerte različnih glasbenih zvrsti s področja slovenske in svetovne popularne, jazzovske, tudi klasične glasbe.
Terry Lee Hale se je rodil v Texasu v letu, ko je odšel Hank Williams. Že v mladosti je bila glasba v njegovi bližini, dokončno pa si je želel z njo služiti kruh, ko je videl nastop Beatlesov v oddaji Eda Sullivana v letu 1963. Njegova uporniška narava in nepopustljivost sta rezultirala številne nenadejane obrate v njegovi mladosti. Izključili so ga iz srednje šole, z obrazložitvijo češ, da so njegove misli preveč radikalne (kar za drugo polovico 60-ih niti ni bilo tako nenavadno) in sam je bil tega najbolj vesel. Odpotoval je v v Frisco, kjer je bil fasciniran nad Johnom Leejem Hookerjem, Vanom Morrisonom in skupino The Grateful Dead; ter se pozneje odpravil še na vzhodno obalo, kjer je spoznaval zvoke Woodyja Guthrieja, Boba Dylana, Skipa Jamesa in Lightnina Hopkinsa. Kupil si je prvo kitaro in se učil igrati. Preživljal se je kot pevec, priložnostni delavec, se vmes poročil in ločil, ter hkrati večkrat prepotoval celotno področje obljubljene dežele po širem in počez, dokler se koncem osemdesetih ni vsaj delno stacioniral v Seattlu. To je bil čas, ko v tem mestu nisi mogel biti zaspan. Postal je zelo priznan in iskan pri mnogih takrat nastajajočih bendih nove generacije, ki so ga vabili kot gosta. Tako je odpiral koncerte Faith No More, Soundgarden, Walkabouts, Screaming Trees, Green Pajamas…, vse dokler ga leta 1992 ni zmotil nočni klic iz Nemčije, če je pripravljen posneti ploščo za založbo Normal Records. Temu je sledil prestop k založbi Glitterhouse Records, za katero je posnel naslednjih pet plošč, nekatere pod lastno producentsko roko, ali pa sta mu pri tem opravilu pomagala Chris Eckman ter predvsem John Keane (producent plošč skupin R.E.M., Cowboy Junkies, Indigo Girls…). Danes je Terry Lee Hale razpet med Evropo, Seattlom in Texasom. Še vedno je popotnik, ki ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, kje se bo ustavil oz. kje bo odložil svoje kavbojske škornje in klubuk. Je glasbeni romar, ki išče nove izzive, odkriva nove kraje in nove zvoke. Želimo vam prijetno poslušanje. Terry Lee Hale je takole zvenel na odru studia 14.
V velikonočnem času se spodobi, da v naših glasbenih oddajah na Prvem spomnimo tudi na nabožno glasbo. Shirley Wahls se je rodila 28. decembra leta 1941 in je znana kot ena izmed pionirk gospela. S petjem v cerkvi že od tretjega leta starosti je pevsko kariero začela v mlajšem zboru baptistične cerkve Mt. Pleasant pod vodstvom Ruth Jones (bolj znane pod umetniškim imenom Dinah Washington) in pozneje vodje Phillipa Gilberta. Poklicna pevska kariera Shirley Wahls se je začela z legendarnimi skupinami, kot so The Argo Singers, The Ward Singers in Dorothy Norwood Singers. Čeprav je v poznih 60-ih izdala peščico posvetnih malih plošč, je Shirley pokazala, da ima vokalni talent, in da bi lahko bila velika zvezda. Tako se je preizkusila tudi v soulu, mi pa jo poznamo predvsem kot pevko nabožnih skladb, ki imajo dolgo in pestro zgodovino, ki seže vse tja do zgodnjih let afroameriških duhovnih pesmi oziroma spiritualov. Želimo vam prijetno poslušanje praznične koncertne oddaje s Shirley Wahls. Koncert smo posneli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tonski mojster je bil pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, Shirley Wahls je k nam pripeljal Stane Sušnik, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov.
V sobotnem glasbenem večeru poslušamo koncert instrumentalnega kvarteta, ki ga vodi violinist, begunec iz Sirije Rami Basisah. Njegova zgodba je pred nekaj leti obkrožila svet zaradi fotografije, ki je nastala na grško-makedonski meji, radio Classic FM pa jo je izbral za eno od desetih najbolj ikonografskih fotografij glasbe v vojni. Mladi begunec na njej zamišljeno igra violino sredi skupine beguncev. Njegovi prsti ubirajo temo iz četrtega stavka Beethovnove Devete simfonije, saj mu je Beethoven zelo pri srcu. Takrat dvaindvajsetletni Rami se ne zaveda, da pravzaprav igra evropsko himno – Odo radosti – in da mu bo tisti trenutek odprl vrata v lepšo prihodnost. Opazita ga fotograf Jure Eržen in novinar Boštjan Videmšek, ki njegovo zgodbo poneseta v svet. Rami danes živi in ustvarja v Nemčiji, v Sloveniji pa je 28. novembra lani ob dnevu Sredozemlja nastopil na koncertu v organizaciji Zavoda APIS in MZEZ, ki je dogodek soorganiziral. Rami Basisah kvartet poleg njega sestavljajo še en begunec iz Sirije – klarinetist Ghaeth Almaghoot, tolkalist Modar Salama in kitarist Sebastien Wrincq.
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja Jane Weber in v katerem bo nocoj tekla beseda o 60 let starem albumu "Bringing It All Back Home" ameriškega glasbenika Boba Dylana. Nocoj boste slišali vse akustične posnetke s te plošče, ponudili pa vam bomo tudi nekaj navezav na zgodovino popularne glasbe. Tako vam bo zapel tudi legendarni Mance Lipscomb iz Navasote v Teksasu. Gost naše druge oddaje o tej plošči bo Goran Dekleva. O Bobu Dylanu, glasbeniku, ki 24. maja letos praznuje 84. rojstni dan, je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovi zasebnosti, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušamo. Koliko je torej v Dylanovi glasbi sploh njegovega? Številne njegove pesmi povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval, si izposodil vzorce in jih priredil svojemu videnju. Hodil je od glasbenika do glasbenika, od uglednih koncertnih dvoran do zadnje beznice in srkal najrazličnejše vplive; imel je več prijateljev z bogatim znanjem in od vsakega je vzel najboljše. Joan Baez ga je na znamenitem festivalu v Newportu predstavila svojemu občinstvu, študij njenega zgodnjega repertoarja pa nam daje vedeti, da je bila velikokrat daleč pred Dylanom in da je že v letih od 1960 do 1962 igrala skladbe, o katerih se Dylanu ni niti sanjalo in jih je večkrat povzel šele desetletja pozneje. Vendar je bil Dylan praviloma hiter! Če na primer presunljivega bluesa Roberta Johnsona ni poznal in je zanj samo slišal, si je izposodil plošče, jih skrbno poslušal in si zapomnil, kar je bilo vredno spomina. Blues je imel posebno rad in v več Dylanovih pesmih so folkloristi našli koščke besedil iz bluesov, ki jih je bilo resnično težko poznati, saj so bili tako rekoč nedosegljivi, zaradi starinskega podeželskega jezika in pomanjkanja transkripcij pa za mladega Američana iz mesta težko razumljivi. Lastnik neke trgovine s tako glasbo, ki je prodajala po pošti, je povedal, da se spomni dečka iz Minnesote, ki je v poznih petdesetih letih po telefonu naročal plošče bluesa. Pravi, da se je pisal Zimmerman in da se je bil tudi debelo uro pripravljen pogovarjati o bluesu. Nadobudnež, ki ni odraščal v revščini, temveč v judovski družini srednjega razreda, si je pač privoščil tudi razmeroma drage učne ure. Nekaj tančic z Dylanove bogate kariere bomo razkrili nocoj na Prvem. Tudi pri nas je veliko novinarjev, ki proučujejo Dylanovo glasbo. Naši gostje v programih Radia Slovenija so že bili Stane Sušnik, Mitja Gašparič, Andraž Gombač, Jure Potokar in Matej Krajnc. Vljudno vabljeni k poslušanju naše druge oddaje s pesmimi s plošče "Bringing It All Back Home". Z vami bodo tehnik Robi Markoč, gost večera Goran Dekleva in urednik Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov!
Neposredni prenos koncerta Jumbo Big Banda iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Neveljaven email naslov