Franz Liszt v svoji skladbi Via Crucis – Križev pót v štirinajstih delih obravnava prav toliko postaj križevega pota. Obsežno glasbeno delo v svojem osnovnem bistvu predstavlja alternativen in nadvse izviren pristop k uglasbitvi pasijonske zgodbe, oziroma prav določenega dela, ki opisuje Jezusovo pot s križem na ramenih na Golgoto in njegovo križanje. Liszt je uglasbil razna, večinoma latinska besedila. Črpal je tako iz različnih svetopisemskih odlomkov iz evangelijev po Mateju in Luku, sekvence Stabat mater, pa tudi besedil drugih avtorjev, kot so denimo sv. Venancij Fortunat, škof iz Poitiersa, nemški teolog iz 17. stoletja Paul Gerhardt in njegov rojak, pesnik Johann Rist. Uglasbitve besedil med seboj povezujejo meditativne, spokojne, včasih pa tudi bolj dramatične klavirske medigre, ki so ponekod tonalno precej razširjene. Lisztov Križev pot so 5. aprila letos v Gledališču princa regenta v Münchnu izvedli vokalni solisti, zbor Bavarskega radia in pianist Herbert Schuch. Dirigiral je Peter Dijkstra, posnetek pa je Bavarski radio posredoval v evroradijsko izmenjavo kot del posebne ponudbe z naslovom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden. Vokalni solisti so bili sopranistki Magdalena Dijkstra in Julia Price, mezzosopranistki Merit Ostermann in Veronika Sammer, tenorist Gabriel Sin, baritonist Christopher Dollins in basist Michael Mantaj.