Kot je v nagovoru poudaril izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko, na predvečer praznika dela kresove prižigamo v spomin na delavce, ki so maja 1886 izrazili zahteve, ki se nam danes zdijo samoumevne. "Gre za pravice, ki jih je treba braniti in do katerih je treba biti odgovoren," je dejal. Opozoril je, da osemurni delavnik in človeka vredni delovni pogoji niso podarjena, temveč izborjena pravica. V zvezi svobodnih sindikatov tako ne bodo pristali na krčenje pravic in se bodo zavzemali za boljši položaj delavcev, je še dodal.

Namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk je opozorila na krizne razmere v svetu od trgovinske vojne do vojne v Ukrajini in genocida v Gazi. Izpostavila je tudi pritiske Nata in Evropske unije, da države namenijo čim več sredstev za oboroževanje. Dejala je, da v konfederaciji stojijo na trdnem stališču, da se povečanje stroškov obrambe ne splača in da ne bodo dovolili, da se postavka poveča na račun zdravstva, šolstva in plač javnih uslužbencev.

Predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam in predsednik sindikata Kliničnega centra Ljubljana Vladimir Lazić je opozoril, da so sindikati glas tistih, ki jih nihče ne sliši. Poudaril je, da se marsikdaj pozabi, da sindikati javnega in zasebnega sektorja nikoli niso bili konkurenca drug drugemu. "Ne gledamo drug k drugemu kako je trava bolj zelena pri sosedu. Trava mora biti enako zelena za vse, ne le za peščico," je dejal. Opozoril je, da v času tehnološke avtomatizacije sindikati ostajajo tisti, za katere delavci ne bodo ostali nevidni in na katere se lahko vedno obrnejo.

Sindikati in aktivi RTV Slovenija: Osupli smo nad zamislimi o krčenju števila zaposlenih

Ob dnevu dela 1. maja in dnevu svobode medijev 3. maja novinarski sindikati in aktivi RTV Slovenija opozarjajo na negotove in kritične razmere na javni Radioteleviziji Slovenija.

"Prestrukturiranje, program presežnih delavcev, varčevanje, kleščenje, krčenje programov postajajo vizija prihodnosti javne radiotelevizije. Njena programska ponudba se – očitno – obravnava samo v okviru poslovnega rezultata, ne pa kot izvajanje javne službe. Nenehno varčevanje in krnjenje programsko-produkcijskega načrta, ker ustanovitelj ne zagotavlja zadostnega financiranja javnega medija, to ustanovo vse bolj odmikata od njenega poslanstva v slovenski družbi in državi," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so opozorili, da so ponovno deležni novih groženj o krčenju števila zaposlenih, pošiljanju zaposlenih na čakanje na delo in novih varčevalnih ukrepov. "Razmere so že brez tovrstnih posegov marsikje skrb vzbujajoče, kolektivi pa vse pogosteje delujejo le zaradi moralne zavezanosti, tovarištva in entuziazma," so zapisali in dodali, da se je v zadnjih letih število zaposlenih v zavodu zmanjšalo. Konec leta 2022 jih je bilo 2126, zdaj pa enak obseg programa in drugih dejavnosti opravlja približno 2040 zaposlenih.

"Neizpolnjene ostajajo tudi zaveze vlade iz Stavkovnega sporazuma iz leta 2018, ko ni zagotovila sredstev za višje stroške dela, ki izhajajo iz sporazuma. Po naši oceni gre za več kot 10 milijonov evrov. Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev (UL RS št. 80/18) v IX. točki namreč določa, da se "vlada zavezuje, da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoječih sistemov financiranja zagotovila, da bodo za potrebe neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (vključno z javnimi zavodi s področja zdravstva in sociale, visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi ipd.) sredstva za stroške dela, ki izvirajo iz tega dogovora in kolektivnih pogodb," so še zapisali in odločevalce pozvali, naj pri iskanju odgovorov na vprašanja o prihodnosti RTV-ja sledijo skupnemu cilju, in sicer zagotovitvi neodvisnosti javnega medija ter novinarske, uredniške in institucionalne avtonomije.

Sindikat Mladi plus opozarja na kršitve pravic pri študentskem delu

Najpogostejše kršitve, s katerimi se spoprijemajo mladi pri študentskem delu, ostajajo zamujanje plačila, neplačano uvajanje in delo na črno, torej s plačilom mimo napotnice. Pogosti so tudi kršenje pravice do odmora, pomanjkanje varnosti in zdravja pri delu ter diskriminacija in spolno nadlegovanje, so sporočili iz sindikata Mladi plus.

Opažajo ponavljanje vedno istih kršitev, predvsem pa so študentje po njihovih besedah še vedno prisiljeni opravljati študentsko delo, da sploh lahko študirajo. "Zato težko govorimo o 'občasnem in začasnem' delu študentov in dijakov, katerega glavni namen naj bi bil le prvo spoznavanje s trgom dela in pridobivanje delovnih izkušenj," so poudarili.

Delo brez resne pravne zaščite pomeni za mlade veliko tveganje, ki se ga številni zavedajo, a zaradi finančnih razmer pogosto nimajo druge izbire, so opozorili.

Pristojne so pozvali k doslednemu varstvu delavskih pravic tudi pri študentskem delu in k nujnim ukrepom za izboljšanje gmotnega položaja študentov. Študentsko delo namreč po njihovih besedah predstavlja tako imenovani socialni korektiv, ki nadomešča pomanjkljivo štipendijsko politiko.

"Nujno bi bilo torej povečati število in višino štipendij ter zagotoviti dovolj študentskih postelj v študentskih domovih. Le tako lahko zagotovimo, da študentje ne bodo prisiljeni opravljati študentskega dela ter pogosto dopuščati slabih razmer in številnih kršitev. Če poenostavimo: študent naj študira, ne pa dela," so navedli.