
Praznik dela 1. maj, ki postavlja v ospredje delavke in delavce ter njihove pravice, praznujejo v večini držav sveta, v Sloveniji je dela prost dan tudi 2. maj. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici med drugim poudarila pomen spoštovanja vseh poklicev in oblik dela. "Vsako delo šteje. Vsak človek šteje," je dodala.
"Delavec ni strošek, temveč srce vsakega uspešnega podjetja, vsake zdrave družbe. Delo mora ostati vrednota, ne breme. Vrednota, ki omogoča osebno rast, gospodarski razvoj in družbeno pravičnost," je poudarila v poslanici. V času nesmiselnih gospodarskih obračunavanj med državami pa je po predsedničinih besedah naloga politike, da ne pozabi na temeljne vrednote solidarnosti, enakosti in pravičnosti. "Še zlasti moramo pozornost namenjati mladim, ki vstopajo na trg dela, tistim, ki opravljajo prekarna dela, in vsem, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli na robu družbe," je opozorila.
Ob prazniku dela je čestitala delavcem in se zahvalila sindikatom in civilni družbi za njihovo pomembno vlogo pri zaščiti delavskih pravic ter delodajalcem, ki vidijo delavca kot človeka in največjo dodano vrednost. "Skupaj gradimo pravičnejšo in bolj vključujočo družbo," je prepričana predsednica Pirc Musar.
Golob: Prihodnost mora temeljiti na spoštovanju dela
Tudi predsednik vlade Robert Golob je v čestitki delavcem poudaril, da pravice, ki jih danes uživamo, niso samoumevne. "Naša skupna odgovornost je, da jih varujemo, razvijamo in krepimo. Dostojno delo, pravično plačilo in varni pogoji za delo morajo ostati temelj sodobne in napredne družbe. Prihodnost, ki jo gradimo kot skupnost, mora temeljiti na spoštovanju dela, uveljavljanju pravic in priznanju vsakega posameznika za njegov prispevek k skupnemu dobremu," je zapisal.
Ob tem je zatrdil, da Slovenija ostaja zavezana vrednotam solidarnosti, pravičnosti in dostojanstva. "Vztrajamo pri razvoju socialne države, ki temelji na dostopnem javnem zdravstvu, kakovostnem šolstvu in zaščiti najranljivejših. Vemo, da je dostop do zdravstvenih storitev eden temeljnih pogojev za dostojno življenje, zato se je vlada zavezala ohraniti in razvijati kakovostno in dostopno javno zdravstveno oskrbo za vse ne glede na dohodek, kraj bivanja ali življenjske okoliščine."
Lotrič: Delavske pravice so pod nenehnimi pritiski
Novi izzivi na trgu dela zahtevajo medsebojno zaupanje in sodelovanje delavcev in delodajalcev, je na proslavi na Javorovici pri Šentjerneju ob prazniku dela poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Izpostavil je veliko moč, ki jo imajo v času pomanjkanja delavcev dobri in predani zaposleni, in pozval k ničelni toleranci do izkoriščanja delavcev. Takšne prakse po njegovih besedah niso le škodljive za posameznika, temveč so tudi nepravične do podjetij, ki delujejo odgovorno.
Lotrič je poudaril, da so številne pravice delavcev, ki jih danes dojemamo kot samoumevne, izbojevane skozi dolgo zgodovino, med drugim osemurni delovnik, prosti dnevi in minimalna plača. Kljub pomembnim dosežkom pa so te pravice še vedno pod nenehnimi pritiski, številne pa so ogrožene ali kršene, je opozoril. "Zato delavski boj še zdaleč ni zaključen," je poudaril in dodal, da se pojavljajo novi izzivi in težave, kot so pretirana delovna obremenitev in različne nepoštene oblike prekarnega dela, pa tudi digitalno izkoriščanje, kjer tempo dela in zaslužek vse bolj določajo algoritmi. "Skozi čas se spoprijemamo z vedno bolj kompleksnimi vprašanji, ki terjajo poglobljen razmislek in skupno ukrepanje," je dejal.
Predsednik državnega sveta, ki je sicer tudi sam podjetnik, je poudaril, da morajo biti odnosi med lastniki podjetij in zaposlenimi sodelovalni, ne pa konfliktni. "Lastnik brez zaposlenih ne more ustvarjati svojih proizvodov, na drugi strani pa je vsak človek zainteresiran, da dela v dobrem podjetju. Le tako bo namreč lahko uporabil in nadgradil svoje znanje, si s tem zagotovil prihodek ter hkrati čutil, da je cenjen," je dejal.
Janković poudaril prizadevanja za dobro opravljeno, a tudi dobro plačano delo
Najpomembnejši kapital v vsakem podjetju in družbi so ljudje, pa je na prvomajskem srečanju na ljubljanskem Rožniku poudaril župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Po njegovih besedah smo si dolžni prizadevati za dobro opravljeno, a tudi dobro plačano delo. Kot je poudaril, še vedno verjame v slogan "delu čast in oblast".
Dejal je, da ga veseli, da ima Slovenija sindikate, ki so ne le močni in odločni, temveč tudi razumejo aktualne razmere in si prizadevajo za krepitev delavskih pravic. Pozdravil je ukrepe, ki jih je na področju pokojnin in zdravstva sprejela aktualna vlada. Med preostalimi izzivi za slovensko družbo je med drugim izpostavil zagotavljanje zadostnega števila javnih najemnih stanovanj.
Delavske pravice niso samoumevne
Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih več ljudi. Vsakoletni protesti v spomin na te dogodke so sčasoma prerasli v proslave, ki so postale tudi oblika delavskega boja.

Za mednarodni praznik je 1. maj razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije. Na Slovenskem so ga začeli praznovati na začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.
Kot so pred letošnjim praznikom poudarili na ministrstvu za delo, nas 1. maj vsako leto spomni, da delavske pravice, solidarnost in socialna varnost niso samoumevne, ampak krvavo priborjen družbeni dosežek. "Ob negotovih ekonomskih in geopolitičnih spremembah ter digitalizaciji dela pa se moramo truditi, da se priborjene pravice ne zmanjšujejo pod pritiski kapitala, ampak se razvijajo in dopolnjujejo," so navedli.
Po državi prvomajske budnice
Godbeniki so na prvo majsko jutro že zelo zgodaj zbudili prebivalce z igranjem po ulicah. Jutranja budnica je glasbeni pozdrav prazniku dela in poklon delavcem. Slovenija ima večstoletno tradicijo godb, danes jih je v Sloveniji približno 200, od tega jih je tri četrtine organiziranih v Zvezo slovenskih godb.
Iz PGD-ja Duplje, ki deluje v občini Naklo, so zjutraj sporočili, da je bila letošnja prvomajska budnica letos predčasno končana in ni bila izvedena v celoti, kot je bilo načrtovano. "Do prekinitve je prišlo zaradi prijave, podane na policijo, ki smo jo bili dolžni spoštovati," so pojasnili na družbenem omrežju Facebook. Ob tem so dodali, da se trudijo ohranjati dolgoletno tradicijo in da budnico izvajajo z veseljem in spoštovanjem do skupnosti, ter se zahvalili vsem, ki jih pri tem podpirajo.
Kresovanja pred praznikom
Na predvečer praznika pa so potekala številna kresovanja. Na ljubljanskem Rožniku je sinoči potekala osrednja sindikalna prireditev ob prazniku dela. Množico zbranih so nagovorili predstavniki zveze svobodnih sindikatov, konfederacije sindikatov javnega sektorja in Pergama. Poudarili so, da so delavske pravice priborjene, v ospredju pa so solidarnost, povezanost, enakopravnost in spoštovanje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje