Nagrade vsako leto 1. maja podeljujejo na Dunaju.

Glavna nagrada razpisa SozialMarie je bila po besedah Sonje Merljak Zdovc, ustanoviteljice in odgovorne urednice Časorisa, najlepše darilo za 10. rojstni dan, ki ga je ta projekt praznoval zadnji dan aprila. Začel se je, ko je bila še novinarka časopisa Delo:
"Med mojimi nalogami je bil takrat tudi sprejem otrok, ki so prihajali na obisk na časopis. Ko sem otroke spraševala, ali so doma naročeni na kak časopis, se je izkazalo, da so časopise v glavnem videli pri dedkih in babicah. Skratka, videla sem, da smo izgubili eno generacijo bralcev, to je staršev teh otrok. Sama sem odraščala ob očetu, ki je bral Delo, ti otroci pa doma nimajo takšnega zgleda. Zato sem si rekla, da moramo narediti medij zanje, in tako se je porodila ideja Časorisa."
Z njim, kot poudarja, vzgajajo novo generacijo bralcev resnih medijev, kritičnih do informacij, ki jih preberejo na raznih družbenih omrežjih.
"Tam namreč lahko vsakdo ustvarja svojo vsebino, mediji pa delujemo tako, da sami sebe nadziramo, imamo urednike, novinarje – skratka, ne moreš kar nekaj objaviti, ne da bi kdo to pregledal za tabo," je povedala Sonja Merljak Zdovc.
Že od samega začetka Časoris objavlja tudi prispevke mladih novinarjev. Med temi je tudi Zala Anžin, ki živi v Beogradu in je med drugim poročala o protestih srbskih študentov, pa tudi o tragediji na osnovni šoli, ko je maja 2023 učenec s pištolo ubil devet vrstnikov in varnostnika. Zala sicer pravi, da najraje piše o koncertih, ker se jih tudi sama rada udeležuje: "Se pa zavedam, da kot mlada oseba, mlada Slovenka v Beogradu za Časoris poročam tudi o temah, ki se tukaj dogajajo. Nerada pišem o tragedijah, ampak vem, da je pomembno, in prav se mi zdi, da kot mlada oseba lahko drugim mladim pokažem, kako mi to spremljamo in kako se na šolah podpiramo pri težkih temah. Pri Časorisu mi je všeč prav to, da imam možnost tudi drugim iz prve roke pokazati, kako te stvari doživljamo tu v Beogradu."

Projekt My Voice My Choice, za katerim stoji poleg Inštituta 8. marec še več drugih nevladnih organizacij je prejel drugo nagrado. V letu dni jim je uspelo zbrati več kot 1.200.000 podpisov za evropsko državljansko pobudo za dostopen in varen splav. Kako jim je to uspelo, je pojasnila Nika Kovač:
"Z zelo veliko dela in ogromno prostovoljcev in prostovoljk, ogromno energije, upanja in s skupnostjo". Podpise je po celotni Evropski uniji pomagalo zbirati več kot 2.000 prostovoljcev.
"Zdaj se bo do te pobude morala opredeliti Evropska komisija, glede na trenutne razmere bo to podporo težko dobiti, toda kar je pokazala naša kampanja, je, da ne delamo ničesar radikalnega. 77 odstotkov ljudi v Evropi podpira pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Tudi ta nagrada je dokaz, da nismo radikalne ulične feministke, ampak počnemo nekaj, kar ima svoje mesto tudi v takšnih prostorih, zato naj to drugo mesto še toliko več pomeni," je še povedala Nika Kovač.

Tretjo nagrado je prejel hrvaški projekt Maritimo Recycling, dubrovniško društvo, ki se predeluje odpadno plastiko iz morja in iz nje izdeluje sončna očala in nakit. Kot je povedal predsednik društva Marjan Žitnik, je med eno izmed akcij čiščenja morja pred približno 10 leti pomislil na to, da bi to plastiko tudi uporabili. Tako so izdelali svoje naprave za sortiranje plastičnih zamaškov, in to plastiko so začeli uporabljati za izdelavo različnih predmetov.
"Ne le, da recikliramo plastiko, ampak svoje znanje brezplačno tudi delimo, saj želimo, da bi čim več ljudi recikliralo plastiko," je povedal o svoji družbeni inovaciji.
12 nagrad za projekte družbene inovacije
Poleg treh glavnih nagrad so na Dunaju podelili še 12 nagrad za projekte družbene inovacije. Med nagrajenimi je tudi Simbioza mobiln@, mobilna učilnica, namenjena brezplačnemu digitalnemu opismenjevanju zlasti starejših od 55 let, ki živijo na podeželju.
"Zakaj je to pomembno? Ker v ruralnih okoljih ni priložnosti za digitalno opismenjevanje, zato je pomembno, da mi pripeljemo ta digitalna znanja in s tem poskušamo zmanjševati digitalni razkorak med generacijami," pojasnjuje Ana Pleško, direktorica in soustanoviteljica socialnega podjetja Simbioza Genesis.
Od leta 2021 so s potujočo učilnico obiskali več kot 500 slovenskih krajev, njihovih izobraževanj pa se je udeležilo več kot 8000 ljudi.
To izvajajo s pomočjo prostovoljcev – mladih, kar pomeni, da gre za dvosmeren projekt, v ospredju katerega je povezovanje različnih generacij, ki se učijo drug od drugega, ne samo digitalnih, pač pa tudi socialnih veščin.
"Naše ključne vrednote so medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo in vseživljenjsko učenje. Smo namreč dolgoživa družba. Slovenija je ena izmed najhitreje starajočih se držav na svetu in pomembno je, da že danes skrbimo za medgeneracijsko sodelovanje in ozaveščanje o pomenu sobivanja vseh generacij," je poudarila Ana Pleško.
Najstarejša evropska nagrada za družbene inovacije
SozialMarie je najstarejša evropska nagrada za družbene inovacije, letos so jo podelili že enaindvajsetič. Med več kot 400 prijavljenimi projekti se jih je v ožji izbor uvrstilo 34.
"Zelo sem vesela, da smo tudi Slovenci dokazali, da imamo veliko ljudi, sposobnih družbenih inovacij. Letos je prvo leto, ko so slovenski projekti dobili tako prvo kot drugo nagrado na mednarodnem prizorišču in zaradi tega smo lahko res izjemno ponosni na vse, ki te družbene inovacije ustvarjajo," je povedala koordinatorka razpisa za Slovenijo Živa Lopatič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje