Trump je pred navdušeno množico dejal, da je šele začel z ukrepi, čeprav je podpisal že približno 150 izvršnih ukazov, od katerih je večji del obtičal na sodiščih. Sodnike, ki blokirajo njegove ukaze, je označil za komuniste, ob tem pa dodal, da računa na konservativno večino na vrhovnem sodišču.

Na shodu, ki je spominjal na predvolilno zborovanje, je napadal tudi "radikalno leve" opozicijske demokrate, tuje države pa obtožil, da so ZDA zlorabljale na področju trgovine.

Republikanski predsednik je pozdravil, kar je sam označil za "revolucijo zdrave pameti", in navdušeni množici dejal, da svoje predsedovanje izkorišča za doseganje "korenitih sprememb".

Prvih 100 dni drugega mandata je označil za najuspešnejše v zgodovini ZDA, s čimer pa se glede na ankete ne strinja večina Američanov. Javna podpora mu je v povprečju anket portala RealClearPolitics padla pod 50 odstotkov že sredi marca, po uvedbi carin pa mu podpora drsi še naprej navzdol, vendar Trump meni, da gre za lažne ankete.

"Šele začeli smo, to še ni nič," je Trump v torek dejal množici v predmestju Detroita.

Pred prihodom v Michigan je podpisal izvršni ukaz, s katerim je nekoliko omilil carine na uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov v ZDA, kar pa po prvih odzivih analitikov ne bo prineslo olajšanja za potrošnike.

A predsednik je v središču ameriške avtomobilske industrije dejal, da avtomobilska podjetja stojijo v vrsti za odprtje novih proizvodnih obratov v Michiganu.

Trump je v celotnem prvem mandatu od leta 2017 do leta 2021 podpisal 220 izvršnih ukazov, tokrat pa nima zavor. Dozdajšnji rekorder po izvršnih ukazih v prvih 100 dneh vladanja je bil leta 1933 predsednik Franklin Roosevelt, ki se je bojeval proti veliki gospodarski depresiji in kljubovalnemu kongresu.

Čeprav ima na svoji strani večino v obeh domovih zveznega kongresa, je Trump do zdaj podpisal le dva zakona. Izvršne ukaze lahko prihodnji predsednik ukine, zakone pa lahko razveljavi le vrhovno sodišče.

BDP ZDA manjši za 0,3 odstotka

Ameriško ministrstvo za trgovino medtem ocenjuje, da se je ameriški bruto domači proizvod (BDP) v prvem četrtletju na letno prilagojeni ravni skrčil za 0,3 odstotka.

"Padec BDP-ja v prvem četrtletju je posledica povečanja uvoza in upočasnitve zasebne ter javne porabe," so sporočili s trgovinskega ministrstva.

Rezultat je precej pod napovedmi analitikov, ki so v povprečju pričakovali 0,4-odstotno rast BDP-ja. Analitiki padec pripisujejo zlasti negotovostim zaradi trgovinske politike predsednika Trumpa.

Ta je za negativno poročilo okrivil prejšnjo vlado predsednika Joeja Bidna. Napovedal je velik razcvet, ko se bodo ZDA enkrat znebile negativnih posledic Bidnove politike, čeprav je bila gospodarska rast v zadnjem četrtletju lanskega leta, torej v času predsednika Bidna, na letni ravni 2,4-odstotna.

"To bo trajalo nekaj časa in nima nič skupnega s carinami. Zapustil nam je slabe številke, toda ko se bo razcvet začel, bo takšen, kot ga še ni bilo. Bodite potrpežljivi," je na družbenem omrežju Truth Social objavil Trump.

"Američani, ki so Trumpa 'najeli' zaradi gospodarstva, se morajo zdaj pripraviti, da ga odpustijo. Današnje številke o gospodarski rasti potrjujejo, da Trump vodi Ameriko v enako smer, kot je vodil svoja podjetja – v brezno. Padec BDP-ja je glasno svarilo vsem, da Trumpov propadli eksperiment uničuje gospodarstvo. Moral bi priznati napako in odpustiti celotno gospodarsko ekipo," pa je sporočil vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer.

Letna stopnja inflacije 2,3 odstotka

Ministrstvo za trgovino pa je sporočilo, da je letna stopnja inflacije na podlagi zasebne potrošnje (PCE) v ZDA marca znašala 2,3 odstotka. Ministrstvo je podatke za februar popravilo navzgor – z 2,5 na 2,7 odstotka. Na mesečni ravni je inflacija ostala nespremenjena.

Aprilski podatki so dobra novica, ki pa po poročanju ameriških medijev najverjetneje pomeni le zatišje pred nevihto, saj je predsednik Trump carinsko politiko začel zares zaostrovati šele aprila in bodo posledice jasnejše v prihodnjih tednih in mesecih.

Ameriška pristanišča na zahodni obali že poročajo, da se je ladijski tovorni promet iz Kitajske drastično zmanjšal, potem ko je Trump uvedel 145-odstotne carine, ki predstavljajo davek za potrošnike, saj bodo morali uvozniki cene prenesti nanje ali pa trpeti nižji dobiček.

Ameriška podjetja so na začetku leta zaradi Trumpovih groženj s carinami močno povečala uvoz, da si ustvarijo zaloge, zaradi česar jim ne bo treba nemudoma višati cen.

S porabo so razen podjetij pohiteli tudi potrošniki. Potrošniška poraba je februarja od januarja narasla le za 0,1 odstotka, marca od februarja pa za 0,7 odstotka.

Poraba za nakup avtomobilov je marca na mesečni ravni narasla za 8,1 odstotka, ker je Trump uvedel carine na uvoz avtomobilov. Analitiki pričakujejo, da bo v prihodnjih mesecih prodaja padla.

Marca so letno inflacijo pomagale umiriti tudi nižje cene nafte. Cene energije so marca padle za 2,7 odstotka, hrana pa se je podražila za 0,5 odstotka.

Tudi brez upoštevanja cen energije in hrane se mesečna PCE-inflacija od februarja do marca ni spremenila, na letni ravni pa je s 3,0 odstotka nazadovala na 2,6 odstotka.

Znižanje inflacije bo Trumpu dalo dodaten zagon pri napadih na predsednika centralne banke Federal Reserve Jeroma Powlla, naj zniža obrestne mere in s tem spodbudi gospodarsko rast.

Powell vztraja, da politike ne bo spreminjal, dokler ne bodo jasne posledice Trumpovih carin. Trump je rahlo umiril žogo, potem ko so grožnje z odstavitvijo Powlla povzročile borzne pretrese.