Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomembno vlogo pri ohranjanju telesnega zdravja in dobrega psihičnega počutja ima tudi prehrana. V mikrogravitacíjskih razmerah pomaga preprečevati izgubo mišične mase, zmanjšuje tveganje za kostno degeneracijo in zagotavlja ustrezno delovanje imunskega sistema. Poleg fiziološkega ima hrana tudi psihološki pomen, saj je pogosto vir udobja in občutka povezanosti z domom.
Kako so pred raziskavo pri udeležencih preverili vitalne znake, bazalni metabolizem, torej količino energije, ki jo telo porabi za osnovne življenjske funkcije v stanju popolnega mirovanja, in njihovo telesno zmogljivost.
Promet prihodnosti: Fizikalna uganka Vlak iz magneta in baterij Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Ključ do trajnostne prihodnosti so tudi gorivne celice. Te pretvarjajo vodik v električno energijo brez izpustov toplogrednih plinov, vendar je njihova široka uporaba omejena tudi zaradi visokih stroškov platine, ključne sestavine katalizatorja. Raziskovalci Kemijskega inštituta so razvili inovativno metodo, ki občutno zmanjša potrebo po tej dragoceni kovini.
Kako bi lahko na cestah preprečili zastoje? Prometne simulacije so računalniško orodje, s katerim načrtujejo spremembe prometnih režimov in preverjajo njihovo učinkovitost. Od makromodelov za regije in države do mikromodelov, ki se osredotočajo na križišča ali posamezne odseke cest. Simulacije omogočajo analize, ki lahko napovejo, kako uspešni so že uvedeni ukrépi ali kakšne spremembe bi lahko prinesle dodatne izboljšave.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Polovica primerov gluhosti je gensko pogojenih, preostali so posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Gluhost pomeni popolno izgubo sluha, naglušnost pa delno, kjer so nekateri zvoki slabše zaznavni. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki. Če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki.
34 milijonov otrok po svetu je gluhih in statistika kaže, da so za 60 % gluhosti krivi geni. Najnovejše zdravljenje so tako genske terapije. Trenutno so še v razvoju. Najmlajši otrok, ki so ji (tudi) z gensko terapijo vrnili sluh, je leto in pol stara deklica iz Velike Britanije.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V ZDA, Peruju in na Kitajskem so z različnimi nameni klonirali različne vrste živali.
Dr. Vakajama Teruhiko že več kot 25 let raziskuje kloniranje in razvija tehnike, ki bi lahko spremenile prihodnost biologije, medicine in ohranjanja ogroženih vrst.
Kloniranje je še vedno izjemno zahteven in drag proces, zlasti pri večjih organizmih. Kako poteka kloniranje?
Neveljaven email naslov
