Ljubljansko Halo Tivoli so v četrtek zvečer obiskali že drugič letos, mnenja o (ne)uspehu združitve pa so različna. Veliko oboževalcev je na koncertu prepevalo in poskakovalo kot noro in ob tem pridno po drugih obiskovalcih zlivalo velikanske količine piva iz velikih plastičnih kozarcev, ki so jih držali v roki. Pa jim je bilo čisto vseeno, saj so se ob zvokih teh pesmi vrnili v dobre stare čase, so nam razložili. Nekateri so si ob vhodu v dvorano za deset evrov kupili majice z napisom Bijelo dugme in ponosno pozirali v njih. Prav v tem grmu pa je tičal zajec - kakor koli se obrne, na odru ni bilo Bijelo dugme.

Bili so le trije pevci, ki so pustili pečat tej, nekoč eni najbolj priljubljenih skupin, ki je razpadla leta 1989, ime Bijelo dugme pa je nosila od vse od leta 1974. Goran Bregović (ki ni želel sodelovati v tej novoustanovljeni kombinaciji trojčka) je kitaro v skupini igral od začetka do konca, glas Željka Bebeka je skupino zaznamoval v prvem desetletju, za leto dni ga je nasledil Mladen Vojičić - Tifa, za njim pa je za pet let prišel še Alen Islamović.

Mešani občutki na koncertu
Že takoj ob povezavi te trojice v turnejo z naslovom Kad bi bio Bijelo dugme so poznavalci iz vse nekdanje Jugoslavije zmajevali z glavami, češ da gre le za zadnji obupan poskus treh pevcev, ki s svojo solistično kariero niso uspeli doseči nekdanje slave Dugmeta, zato so se združili pod imenom, ki obljublja razprodane dvorane. Z njimi so se strinjali tudi nekateri obiskovalci četrtkovega koncerta, ki smo jih vprašali, kakšna se jim je zdela predstava. "Kad bi bio Bijelo dugme je le marketinški trik!" so razočarani zmajevali z glavami. Spet druge je koncert navdušil in so nam veselo zatrjevali, da Bijelo dugme še živi in da se je trojica združila s čistimi nameni. Resnica pa je najbrž nekje vmes - fante je verjetno res premagala nostalgija po skupini Bijelo dugme.

Repertoar vključuje tudi druge pesmi
Vseeno pa ne moremo spregledati tega, da smo na koncertni turneji, ki naj bi bila posvečena Bijelemu dugmetu, slišali tudi Tifino pesem Kiše jesenje, pa Islamovićevega Lopova in Imali smo nismo znali, ki s skupino nimajo popolnoma nobene zveze! Tudi sicer je bil koncertni repertoar očitno razdeljen med vse tri pevce, glede na navdušenje, ki ga je prineslo mešanje Bebekovega in Islamovićevega glasu v pesmi Bitanga in princeza, pa je bilo očitno, da so pevci skupaj na odru preživeli odločno premalo časa.

Kakor koli že, tisti, ki so besneli zaradi "ponarejenega" koncerta, so nam zatrdili, da si gredo domov zavrtet izvirno kaseto Dugmeta, in tako smo lahko prepričani, da so se v četrtek zvečer prav vsi lahko naužili zvokov tistega, kar sami priznavajo za Bijelo dugme.

Tina Hacler