Nekoč pred davnimi davnimi časi je tukaj bilo ... morje. Skrčilo se je v reko, ob reki pa je zraslo mesto. V mestu so ljudje, prav tako kot danes, mislili in počeli čuda zanimivih reči. In s čim se je ukvarjala Dragica, da je bila oklicana za coprnico? Dragica je odlična zeliščarica in zdravilka. V naravi nabira zdravilne rastline ter iz njih pripravlja čaje, sirupe, tinkture in druge zdravilne pripravke. Kopriva, kamilica, regrat, meta, sivka, žajbelj, materina dušica, trpotec in bezeg so med bolj pogostimi. V srednjem veku, kamor se umešča naša predstava, ljudje v glavnem niso razumeli moči zelišč in so zeliščarice krivično obtožili čarovništva oziroma coprništva. Danes pa zelišča dnevno uporabljamo za zdravje ali kot začimbo, ne da bi nam kdo očital čarovništvo.
Časopis Večer, ki je že osem desetletij pomemben del slovenskega medijskega prostora, se je znašel pred velikim pritiskom digitalizacije. Zaradi lastniških prestrukturiranj in usmerjenosti v dobiček, pa smo priča odpuščanju izkušenih novinarjev. Bo eden glavnih regionalnih virov informacij znal postaviti javni interes nad finančni dobiček.
Bosanski planinski konj je avtohtona pasma na Balkanu in predstavlja najznačilnejši tip majhnega konja na Balkanu. Ta konj je imel v preteklosti izjemno pomembno vlogo na območju nekdanje Jugoslavije in tudi v drugih državah. Danes je ta pasma konj kritično ogrožena, saj je trenutno za nadaljnjo vzrejo na voljo le nekaj več kot sto plemenskih živali. Za ohranitev pasme si prizadeva 45 rejcev v okviru Mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj. V filmu želimo osvetliti pomen pasme in prizadevanja za njeno ohranitev. Avtorica oddaje je Mojca Recek. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
KD FO in predsednik Franci Ribič v sodelovanju z domačo občino organizirata tradicionalni glasbeni koncert, letos že sedmič na grajskem dvorišču. Na začetku ansambel Glas, ki letos praznuje 10 let delovanja, izvede valček Tu smo doma – otvoritveno pesem preminulega domačina, velikana ljudskih pesmi in napevov, mentorja, avtorja in harmonikarja Tineta Lesjaka, za katerega je besedilo dodal Dušan Ravnjak. Žan Mernik, Matevž Pečnik in Davor Črešnik sestavljajo trobentarski trio.
Ansambla Posluh in Upanje sta nagrajenca minulega, 2022. leta in se predstavita v nadaljevanju.
Tekmujejo novi in sveži sestavi: Občutek, Zažur, Mladi asi, Čakš, Utrip in Brloga.
Ob 70. obletnici Avsenikove glasbe igrajo v spremljevalnem programu Diamanti z Lariso Majcen in Dejanom Zupanom.
Odgovorni urednik TV MB Tomaž Karat, producent programa Andrej Korelič, Stilistka Vesna Mirtelj, Zvokovna obdelava Smiljan Greif, režiser Marjan Kučej, voditelja Katja Krajnc in Andrej Hofer.
Posavski obzornik je oddaja, ki predstavlja življenje Posavja, natančneje štirih občin: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. V njej so skozi različne prispevke predstavljeni raznovrstni dogodki, delo različnih društev in posameznikov ter lokalne posebnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.
Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Na začetku oddaje vas seznanimo, da so za direktorja Radia Monošter za pet let ponovno izvolili Attilo Bartakovicsa. Stari-novi poslovodja v pogovoru pove, kakšne načrte ima z živimi oddajami oziroma kako poskuša najti in pridobiti novega novinarskega sodelavca.
V nadaljevanju obiščemo Števanovce, kjer so pred kratkim namenu predali novo turistično destinacijo. Gradnjo prenočitvenih in razstavnih prostorov je preko gospodarskega razvojnega programa podprlo slovensko ministrstvo za gospodarstvo.
»Težko je bilo, a smo zdržali.« S tem naslovom je izšla 27. knjiga Knjižne zbirke Med Rabo in Muro, v kateri je pomurska etnologinja Jelka Pšajd objavila šest življenjskih zgodb siromašnih ljudi iz severovzhodnega slovenskega prostora, ki so kljub bedi uspeli.
Ob koncu magazina vas vabimo v župnijsko cerkev kraja Sveti Jurij v Prekmurju, kjer je god zavetnika povezan z občinskim praznikom. Domači župnik ob predstavitvi znamenitosti cerkve pove tudi, kako je nastal križev pot pod cerkvijo.
PRESAJANJE PLODOVK V VEČJE LONČKE
Maja razmišljamo, kdaj in kam posaditi plodovke. Fanči Perdih opozarja, da naj nas občasni topli dnevi ne premamijo, da bi plodovke na prosto sadili pred ledenimi možmi. Jih pa lahko presadimo v večje lončke. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo niso tako občutljive, če jih presajamo ob dnevih, ki zanje niso ugodni.
STROKOVNJAKI ODGOVORJAJO
Strokovnjake smo prosili, da odgovorijo na vprašanja gledalcev, ki smo jih prejeli v uredništvo. Tokrat so povezana s fenologijo rastlin, molji, ki obžirajo fižol, in rastlinami, ki jočejo.
ZGODBA O REGRATU
Za praznično majsko oddajo smo pripravili posebno zgodbo o regratu. Zgodbo je napisala Martina Zorko, učenci drugega razreda PŠ Staneta Lenardona iz Razvanja pa so v njej izvedeli, zakaj se regratovi cvetovi ponoči zaprejo in kako iz regratovih cvetov narediti ogrlico.
SPOMLADANSKI NAGROBNI NASAD
Na praznem, vzorčnem nagrobnem mestu urejajo nagrobno gredico. Prvič so jo zasadili lani pred poletjem. Del nasada so ohranili tudi oktobra, ko so poletni nasad spremenili v jesensko-zimskega. Letos, sredi aprila, je nasad dobil spomladansko obleko iz marjetic, kamnokrečev, okrasnih trav in spominčic.
Zakaj je tudi danes treba braniti svobodno novinarstvo, pred kom in kako, ter kakšno vlogo ima v svobodni medijski krajini RTV Slovenija? S katerimi izzivi se javni medij sooča kot pionir dostopnosti vsebin za občinstvo z različnimi oblikami invalidnosti, kdo in kako skrbi za podnapise TV-vsebin, njihovo tolmačenje v znakovni jezik, zvočne opise in podnapise, novice v lahkem jeziku? Kaj vse RTV Slovenija pripravlja ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in kaj lahko gledalci, poslušalci in bralci pričakujejo od glasbenega maja? Gosti: Manica J. Ambrožič, Gašper Andrinek, Veronika Rot, Tomislav Špilak in Barbara Vidmajer. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Ste že kdaj slišali kakšno prleško pesem? Naslednjo soboto bo ena še posebej navdušila ribiča Pepeta. Otroci jo bodo zapeli v narečju. Tudi Kakadudu si bo zaželel svojega kakadudujskega leporečja. No, kakorkoli že, v Foksnerjevem kvizu se bo vse vrtelo okrog ježev. In čisto na koncu bo sledilo bodičasto presenečenje …
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsak petek ob 18.05 na prvem programu Televizije Slovenija.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Rok Kajzer je novinar. Najprej je bil novinar v notranjepolitičnem uredništvu Večera, potem je odšel na Delo, bil je Delov dopisnik iz Zagreba, pozneje namestnik odgovorne urednice Dela, urednik Delovih Ozadij, in nazadnje se je vrnil na Večer, kjer je bil do nedavnega urednik Sobotne priloge in Totega lista.
Vabimo vas, da si, slab teden pred Mednarodnim dnevom svobode medijev, pogovor z uglednim novinarjem ogledate v oddaji Dober večer, v ponedeljek 28. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Oddaja o produkciji mladih ustvarjalcev. Predvajanje del študentov in dijakov umetniških šol iz Slovenije in tujine, ki so bili izbrani v tekmovalni program Student Cuts 2024.
Peta oddaja predvaja izbrane filme iz kategorije Future Talents - 1. del:
Oporečniki sistema (GIMNG, 2024)
V duhu z naravo (SVŠGUGL, 2024)
Sit stop (GIMNG, 2024)
Lilije (SVŠGUGL, 2024)
Trenutek (GFML, 2024)
Nekaj pozitivnega (GFML, 2024)
Gala večer slovenske popevke je koncert, posvečen slovenski popevki in drugim izjemnim skladbam iz bogate zakladnice slovenske zabavne glasbe. Pesmi izvajajo uveljavljeni slovenski pevci ob živi spremljavi velikega orkestra, ki ga sestavljata Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija. Solisti: Raiven, Gregor Ravnik, Nina Strnad, Lado Leskovar, Ana Soklič, Oto Pestner, Tinkara Kovač, Alfi Nipič, Vox Arsana Dirigent: Lojze Krajnčan.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.
