Posnetek koncerta iz cikla nedeljskih klasičnih matinej Mozartine, ki jih pripravlja Simfonični orkester RTV Slovenija. Tokrat mu dirigira gostujoči dirigent je Alpaslan Ertüngealp iz Turčije, ki se je na enem izmed abonmajskih koncertov orkestra predstavil že v preteklih sezonah in navdušil tako občinstvo, kot glasbenike. Predstavljajo Beethovnovo Simfonijo št. 8 ali »malo simfonijo« kot jo je poimenoval sam skladatelj, saj jo je napisal v pičlih štirih poletnih mesecih, leta 1812. Čeprav je v tem življenjskem obdobju skladatelj doživljal hude osebne pretrese, v glasbeni zasnovi te simfonije kaže da se je na duhovit način želel otresti tegob in razvedriti svojega duha.

Pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec se je Otroški pevski zbor RTV Slovenija predstavil ob inštrumentalni spremljavi članov Simfoničnega orkestra. Skupaj so pripravili program ljudskih pesmi iz različnih pokrajin Slovenije in jih popestrili z uprizarjanjem otroških iger, plesov, izštevank in pregovorov.

500 mladih pevcev je združilo svoje glasove na koncertu izbranih mladinskih pevskih zborov Potujoča muzika, s katerim so počastili mednarodni dan zborovskega petja. Ob tokratnem izboru skladb bomo potovali Od doma, kakor se imenuje prvi sklop skladb slovenskih avtorjev preko pesmi iz oddaljenih dežel sklopa Od daleč, pevci pa bodo ob spremljavi Godalnega orkestra Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava v družbi gostov koncert sklenili v prazničnem duhu. Na program, skozi katerega bodo pevce vodili Tadeja Vulc, Jasna Drobne in Damijan Močnik, sta tokrat uvrščeni tudi dve krstni izvedbi slovenskih skladateljev in nekatere skladbe, ki jih vsi dobro poznamo.

Ko se s tirno vzpenjačo peljemo na Ljubljanski grad, nam pogled na tistem delu griča, kjer je bila nekdaj prazna razpadajoča stavba, ukrade ponosna lesena lepotica, zgrajena nedavno. V njej so urejene pisarne in servisni prostori za vzpenjačo, v zgornjem nadstropju pa se je prostor našel še za dva studia. Da imata edinstven razgled na mesto, verjetno ni treba posebej omenjati, potrudili pa so se tudi pri njunem opremljanju.
Prizidkov se morda res drži slab sloves. Sploh ker ga prepogosto utrjujejo ponesrečeni samograditeljski primeri po vseh naših krajih. A v resnici je strokovno izveden prizidek lahko ne samo prostorska, ampak tudi estetska nadgradnja osnovnega objekta. In točno takega so dodali Varstveno delovnemu centru Ince iz Mengša. Lesen prizidek je velika pridobitev za zaposlene, še bolj pa za uporabnike z motnjami v duševnem razvoju in so pogosto gibalno ovirani.
Prenova stare domačije ni le gradbeni izziv – to je pogovor z zgodovino, poklon preteklosti in iskanje duše, ki prebiva med kamnom, opeko in lesom. Medtem ko novogradnje rastejo hitro, stare hiše zahtevajo potrpljenje in skrbno roko. To boste spoznali tudi v našem prispevku iz vasice Sveto na Krasu, kjer sta se lastnika podala na posebno potovanje skozi čas.

Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.

Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.

»Upor ni zgolj oboroženi boj. Ni zgolj nacionalna epopeja. Odpor je najprej neposreden in spontan odgovor na grožnjo razčlovečenja. Je temeljna etična norma, ko so poteptane temeljne vrednote družbenega tkiva. Zgodba o pomoči internirancem iz številnih držav za ceno lastne varnosti dokazuje prav to. Zgodba o koncentracijskem taborišču na Ljubelju, ki je bilo ustanovljeno zaradi gradnje tunela, je zgodovinski in narativni okvir, ki v ospredje postavlja prav tovrstni upor domačinov, ki ni temeljil le na sovraštvu do okupatorja, temveč na spoštovanju človeškega dostojanstva ne glede na nacionalno pripadnost. Nesebična pomoč slovenskih ljudi popolnim neznancem, humanost, ki ji ni primere, ob boku neizmerni krutosti, je vredna vsega spoštovanja. Prav tako kot oboroženi boj, saj se napaja iz temeljne človeškosti in je luč na koncu tunela tudi v najtemnejših časih. S tem sporočilom iz zgodovinskega spomina stopamo tudi v naš čas, ki je vse temnejši, in sporočamo, kako pomembna je zavest o družbeni odgovornosti slehernega med nami, da se kaj takega nikoli več ne zgodi. Konformizem je družbeni problem našega časa. Upor Slovencev, ki ga na podlagi neponarejenih zgodovinskih dejstev ter s pomočjo francoskega dokumentarnega filma, v katerem pričajo preživeli francoskih interniranci, predstavljamo na proslavi, nam je vsem v opomin in vzor,« je zapisal scenarist in režiser pripreditve Tomaž Letnar.
Slavnostna govornica na proslavi bo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.

Režiserka Andrina Mračnikar se v svojem najnovejšem dokumentarcu Izginjanje poda v svojo južnokoroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Mračnikar skozi svoje družinske zgodbe razkriva sto let avstrijske zgodovine, ki je na Koroškem zaznamovana z zapravljeno priložnostjo, da bi slovenščino cenili kot obogatitev in kot nepogrešljiv del Avstrije.

André Rieu je s svojim Orkestrom Johanna Straussa, 150-članskim moškim pevskim zborom, godbo Edelweiss in posebno gostjo navduševal na trgu Vrijthof v Maastrichtu ob soju mesečine.

Welcome to my World, Režija: Michael Wiseman, Odrska režija: Michel Fizzano, Lida Huver, Produkcija: Andre Rieu Studios, 2024

Zmaj iz Kosez, o tem, kako je Gogi iz malega stanovanja prišel do košarkarskih nebes. Pa o vsem, kar je bilo prej in vmes. Še posebej pa o tem, kako je Goran Dragić doživljal dogodek Noč zmaja, na katerem se je dobrodelno in veličastno v ljubljanskih Stožicah poslovil letošnjega avgusta. Izvedeli pa boste tudi, kaj danes zlati kapetan počne v daljnem Miamiju.

Mineva sto let, odkar je Charles Chaplin posnel enega svojih najboljših filmov

V brezčasni klasiki Charlesa Chaplina njegovemu junaku Potepuhu sledimo v Ameriko, kjer se v obdobju zlate mrzlice kot številni drugi reveži peha za zlatom, a mora za večerjo vseeno kuhati čevlje in žvečiti vezalke. Komedija prekipeva od nepozabnih komičnih pripetij, ki so se vpisale v zgodovino filma in sodobne kulturne zavesti.

Izvirni naslov: GOLD RUSH / Ameriški film, 1925 / Režija in scenarij: Charles Chaplin / Igrajo: Charles Chaplin, Mack Swain, Tom Murray

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

V šestih epizodah dokumentarne serije Sesalci bomo videli, kako so sesalci izrabili prednosti vseh večjih okolij na Zemlji. Odkar se je pred 66 milijoni let končala vladavina dinozavrov, so zavzeli skoraj vse kotičke sveta. To jim je uspelo z neverjetno prilagodljivostjo, edinstveno družabnostjo in neprekosljivim umom, ki omogoča učenje, pomnjenje, reševanje problemov, starševstvo in sodelovanje. Danes jih najdemo v vseh morjih in na vseh celinah.

4. del: Mraz
Zaradi velike iznajdljivosti in toplega kožuha sesalci preživijo tudi tam, kjer druge živali ne morejo, na zamrznjenih območjih planeta. Severni medved si je pridobil izjemne lovske veščine, skrivnostni rosomah pa mora vso zimo skrbeti za svojo družinico.

MAMMALS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Will Lawson

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Kriminalistka Karla Mohr postaja v preiskavi Sonjine smrti vse bolj pristranska, saj se boji, da je vpleten tudi njen sin. Hannis raziskuje sledi po prispevku, ki ga je Sonja pripravljala z radijskim voditeljem Pállom, s čimer ogroža tudi svojo varnost. Páll se prebudi iz umetne kome in hoče govoriti s policijo.

TROM / Danska / 2021
Scenarij: Torfinnur Jákupsson, Donna Sharpe
Režija: Kasper Barfoed, Davið Óskar Ólafsson
V glavnih vlogah: Ulrich Thomsen, Maria Rich, Olaf Johannessen, Mariann Hansen, Frida av Fløtum, Helena Heðinsdóttir, Gunnvá Zachariassen

Več kot tisoč satelitov vsak dan posname na milijone fotografij Zemlje. Te nam omogočajo edinstven in pogosto čaroben pogled na lepoto in krhkost našega planeta ter razkrivajo skrito resnico za velikimi zgodbami. Dokumentarni film prikaže, kakšen je bil svet videti iz vesolja leta 2022 in kako je bilo to povezano z dogajanjem na njem. Ne glede na to, ali gre za človekove dejavnosti ali sile narave, lahko s temi podobami svoj planet in sebe ugledamo na povsem nov način.

A YEAR FROM SPACE / Velika Britanija / 2023 / Režija: Sean Smith