Letos zaznamujemo 80. obletnico konca druge svetovne vojne, v kateri so se združili vse silnice, nasprotja, ostri nacionalni spori in strahovi 20. stoletja, je nekoč izjavil dr. Bojan Godeša, zgodovinar, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino. Po večini se dr. Bojan Godeša posveča raziskovanju druge svetovne vojne in z njo povezanih problemov na Slovenskem ter v širšem jugoslovanskem in evropskem okviru. Je pa tudi izjemen poznavalec dogajanja pred drugo največjo svetovno morijo in med njo. Svoje bogato raziskovalno delo je objavil v številnih zapisih in monografijah. Dr. Bojan Godeša bo gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
Zakaj smo potem, ko se (še posebno obilno) najemo, pogosto tako utrujeni? Prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani nam bo pomagal razumeti, zakaj si včasih po obroku rečemo, da "vidimo samo še kavč".
Tokrat bomo vzeli na dlan možgane in postprandialno utrujenost.
Sogovornica nove izdaje oddaje Drugi pogled prihaja iz Latvije. Ausma Cirulniece se je rodila in pred selitvijo v Slovenijo živela v Rigi. V Slovenijo je prišla kot prostovoljka, nato pa zaradi ljubezni – do Slovenca in tudi do slovenskih gora – ostala. Kot boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar, se Latvija in Slovenija precej razlikujeta, prebivalci obeh držav imajo različne vrednote. Ausma, ki se med drugim ukvarja s fotografijo, v Sloveniji veliko več zapravi za čevlje, navdušuje jo slovenski športni duh, sprašuje pa se, zakaj ljudski plesi pri nas niso tako priljubljeni.
Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.
V teh zgodnjih jutrih človek težko vstane. »Tako rana ura in že tako svetlo« je v teh dneh pogosto na naših ustnicah. Naj bo zaželeno ali ne, vam, spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, želim, da bi bil to dolg in vesel dan. Samo pomislimo, kaj lahko danes vse postorimo, kam vse lahko gremo, kaj lahko preberemo ali, če drugega ne, vsaj pogledamo. Toliko stvari se nam obeta in toliko si danes lahko privoščimo.
Hitro bi me lahko kdo obdolžil, da vas usmerjam k sebičnemu razmišljanju, da imate že dovolj reklam za dopust, ki nam vseskozi prigovarjajo, kaj naj bi si ne le lahko, ampak celo morali privoščiti. Moje uvodne besede naj bi izzvenele, kot da moramo misliti le nase. Kaj pa tisti, ki ne morejo niti vstati iz postelje, ki jim je noč minila v nenehnem pogledovanju na počasno uro in nemem pritoževanju, kdaj bo že vendar napočil dan, in tisti, ki so se zbudili v bolečinah? »Bi si upal tudi njim zaželeti vesel dan?« bi mi upravičeno lahko kdo očital. Seveda, kdo v teh toplih dneh bolj potrebuje veselje kot tisti, ki si niti ne morejo privoščiti trenutka brez bolečin in skrbi? Pa bi spet lahko priletel očitek, da je lahko meni, ko mi nič ne manjka in je zame vsako jutro največji napor odpreti oči, potem pa gre vse skoraj samo po sebi. V teh dneh, ko se vsi kam odpravljajo, priklenjeni na postelje pa so še bolj sami, je to jutranje voščilo prepoceni.
A kaj nam pomaga tako moraliziranje! Tisti, ki si ne morejo privoščiti veselega jutra, ne bodo nič laže čakali novega dne. Prav zaradi njih moramo mi, ki lahko, izkoristiti današnji dan. Pri tem ne mislim na to, kar nas morda sem ter tja postavi pokonci. Ko namreč vidimo trpečega, onemoglega, bolnega, si sami pri sebi rečemo, da tako slabo nam pa vendar še ne gre. To je vseeno le sebična misel in v nemoči drugega iščemo le lastno potrditev. Vsem nam, ki zmoremo sami skrbeti zase, želim, da bi pomislili na preprosto in globoko dejstvo, o katerem sem pred kratkim prebral: »Bolni se kozarca vode, ki mu jo kdo da, manj razveseli kot pa nasmeha in veselega srca, ki ta kozarec spremljata.«
Zato brž vstanimo, z nasmehom nasitimo prvega, ki ga srečamo. Odžejajmo danes z dobrim srcem tiste, ki jih srečamo. Dovolj je bolnih, ki imajo dovolj vode, a premalo dobre volje in veselja okrog sebe. Dan je dovolj dolg, dragi prijatelji, da zvečer ne bo v naši bližini nikogar več, ki bi moral zaspati z žalostjo v srcu.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem osemdesettih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rok, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbenokritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne postjugoslovanske produkcije. Odjuga!
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.
V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide z raznovrstnimi aktivnostmi vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Špelo Sanabor, diplomirano bibliotekarko, pesnico in ustvarjalko, ki svoje življenje živi polno kljub prirojeni cerebralni paralizi. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
Drugi poudarki oddaje:
- V Kisovcu bo zrasel Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za uporabo brezogljičnih tehnologij
- Srečanje Skupaj gradimo kariere potrdilo sloves Škofjeloškega po dobrem povezovanju izobraževanja z gospodarstvom
- V Krškem po prvomajskih praznikih javna razgrnitev sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta
- Občina Piran subvenconira tudi vgrajevanje dvigal v objekte
Ciper je že več kot pol stoletja razdeljen na grški in turški del, vmesno območje nadzorujejo mirovne enote Združenih narodov. V Ženevi so prejšnji mesec prvič po osmih letih sedli skupaj vodilni predstavniki ciprskih Grkov in Turkov ter poskušali zbližati stališča. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je bil po pogovorih vesel znatnega napredka, ki da sta ga dosegli sprti strani. Je ciprski konflikt res bliže rešitvi? V Nikozijo smo se odpravili po odgovore.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Evropska prestolnica kulture ne privablja samo večjega števila obiskovalcev programske ponudbe, ampak turistični delavci zaznavajo tudi večji obisk turistov. Kolikšen je, kakšno je zanimanje za dogodke in prireditve, ali so se mogoče začele tkati gospodarske, poslovne in drugačne vezi na račun kulture in turizma ter kje so še neizkoriščene priložnosti prve čezmejne kulturne prestolnice Evrope, bomo ugotavljali v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Mija Lorbek, direktorica Zavoda GO! 2025;
Erika Lojk, direktorica Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina;
Miran Müllner, GZS – gospodarska zbornica za severno Primorsko, sekcija turističnih ponudnikov;
David Kožuh, Goriški muzej, kustos in turistični vodnik.
Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Ljubo doma, kdor ga ima.
Priavljico prpoveduje Blaž Šef.
Napisala jo je Dolores Turičnik.
Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012.
Posneta v studiih Radia Slovenija leta 2013.
Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se tudi po zamejstvu vrstijo različne prireditve. Ženska pevska skupina Stu ledi se je poklonila ženskam, ki so pred, med in po drugi svetovni vojno odigrale pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in boju za svobodo. Skupaj z Anico Kralj Malalan, upokojeno učiteljico, obujamo spomine na osvoboditev Trsta. Na Reki si ogledamo razstavo z naslovom Slovenci med prvimi protifašisti v Evropi, 1921-1941, ki jo je pripravilo društvo TIGR Primorske. V K in K centru v Šentjanžu v Rožu se pridružimo praznovanju 30 letnice delovanja, v Porabju pa čestitamo Marijani Kovacs, ki je za ohranjanje slovenske kulturne dediščine prejela spominsko plaketo Avgusta Pavla.
Nocoj prinašamo kar tri zanimive pogovore z romskimi ustvarjalci. Najprej bomo prisluhnili pogovoru s člani madžarske romske skupine Karavan Familia, nato pa še pogovoru s člani mednarodne zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra. Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana. V romskem jeziku pa tokrat raziskujemo izvor besede ogenj oziroma ják.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Félix Lajko: Gisl. Vojvodinski madžarski virtuoz na violini in citrah tokrat z glasbo za balet. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/24/felix-lajko-gisl/
Mladi slovenski pesnik in igralec Timotej Novaković je študij igre končal leta 2019 na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. S pisanjem poezije se je začel ukvarjati v zgodnjem srednješolskem obdobju in kmalu začel objavljati v literarnih revijah, med drugim v Poetikonu, Novem zvonu in na portalu LUD Literatura.
Ob njegovem prvencu Inokulum, iz katerega so izbrane pesmi, je Miklavž Komelj zapisal, da je vesel, "ko nekdo dojema poezijo kot delovanje ‒ in to kot delovanje ob pomoči dvoumnosti, povzročanja učinkov z nasprotji, dekonstrukcije mehanizmov smisla /.../ Vidi mozaik, ki razpada, on pa vzame kamenčke v pest in jih meče naokoli, da bi nastala nova podoba". Zbirka Inokulum je izšla lani jeseni pri Ljudskem muzeju Rogaška Slatina, Zbirka KunstHaus.
Interpret je Timotej Novaković,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič,
urednik oddaje pa Matej Juh.
Produkcija leta 2025.
Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.
