Četrtkov nočni program bomo začeli z oddajo Obrazi sosednje ulice. Slišali boste izpoved Katje Stajnko, ki je na papir prelila soočanje z dejstvom, da je njen mlajši sin avtist. V knjigi Krožišča avtizma razgalja družinsko zgodbo, ki ob skrbeh in prilagajanjih prinaša tudi mnogo pozitivnih trenutkov. Mariborčanka je sicer učiteljica razrednega pouka na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška.
Če želimo bogato letino sadja in zelenjave, moramo najprej poskrbeti za cvetoč vrt. Več cvetov pomeni tudi več priložnosti za opraševalce, posledično več pridelka in več hrane. V svetovalni oddaji, po eni, se bomo med drugim vprašali, zakaj je pomembno, da je na zelenjavnih vrtovih tudi cvetje.
Med drugo in tretjo zjutraj pa bomo v oddaji Ritem mesta predstvili prvi samostojni album priznanega slovenskega kitarista Tadeja Koširja.
Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.
V Svetem pismu najdemo različne nasvete in spodbude glede našega dela – med drugim, naj bomo marljivi (Pregovori 21,25 in 2. Tesaloničanom 3,10) in da naj s svojim delom poskrbimo za zadovoljitev svojih potreb in potreb, tistih, za katere smo odgovorni (Pregovori 24,27 in 1. Tesaloničanom 4,11).
Toda delo, ki ga opravljamo vsak dan, je več kot le to. Je način, kako ustvarjamo razliko v svetu in življenje drugih spreminjamo na bolje. Osebe, ki polnijo nakupovalne police v trgovinah, nam ne omogočajo le, da pridemo do stvari, ki jih potrebujemo, ampak da te tudi lažje in hitreje najdemo ter tako dobro izkoristimo svoj čas. Če zaradi bolezenskih tegob končamo v bolnišnici, ni pomembno le delo zdravnikov in preostalega medicinskega osebja. Prav tako je pomembno tudi delo tistih, ki skrbijo za čistočo in higieno prostorov, saj s tem ustvarjajo okolje za uspešen potek našega zdravljenja. Ne glede na to, kaj delamo, ključno je, da to šteje. Delo bi moralo biti več kot le sredstvo za doseganje določenega cilja. Večkrat slišimo misel: “Ne živimo zato, da bi delali, delamo zato, da bi živeli.” Domneva, na kateri temelji to prepričanje, je, da ljudje v glavnem delajo za nekaj, kar je ob koncu meseca videti na plačilni listi in bančnem računu in da v tem ni nekega višjega smisla. Delati predvsem za denar pa je komajda kaj več od sodobne oblike podkupovanja – ko vam druga oseba plačuje, da naredite nekaj, kar želi, da naredite, ko bi vi raje delali nekaj drugega.
Številne študije so pokazale, da so nefinančne spodbude – kot so priznanje, pozornost, spoštovanje in odgovornost – lahko učinkovitejše od finančnih spodbud. Ljudje, ki svojo identiteto gradijo na svojem dohodku, v delu le redkokdaj najdejo zadovoljstvo. Vedno bo nekdo imel večjo hišo ali boljši avto. To je dirka, v kateri v kateri ne morete zmagati. Denar in moč lahko uporabimo za dobre stvari, toda hkrati sta to lahko tudi pasti.
Zame je delo, ki ga opravljam, poslanstvo – poslanstvo dodajanja vrednosti življenju ljudi, s katerimi sem v stiku. Ko gre za moje delo, moje odločitve glede investicije časa in energije ne temeljijo ekonomskih dejavnikih. Denar, prejet za opravljeno delo, kljub temu da je pomemben, nikoli ni in nikoli ne bo primarni določevalec tega, v kaj bom vlagal svoj čas in svoja prizadevanja. Pri določanju prioritet dela začnem z vprašanjem, kako bo to, česar se bom lotil in kar bom počel, naredilo pozitivno razliko za druge.
Ugotovil sem, da ukvarjanje s tem temeljnim vprašanjem običajno pripelje do boljših odločitev. In ko razmišljam o tem, kaj me pri mojem delu osrečuje in zadovoljuje, vedno znova ugotavljam, da so to vse tiste izkušnje in prizadevanja, s katerimi sem drugim pomagal narediti korak bliže k uresničitvi njihovega od Boga danega potenciala in približanja temu, da postanejo vse tisto, kar po Božji milosti lahko postanejo.
Če torej tudi vaš cilj ni umreti z več denarja, kot ga imajo vsi drugi na pokopališču, potem je zdaj trenutek, da na svoje delo pogledate z drugačne perspektive. Da v njem ne vidite le poti do plačanih položnic in hrane na vaši mizi, ampak tudi način, s katerim svoje okolje in življenje ljudi v njem spreminjate na bolje.
Nekdaj naša in tudi evropska največja tekstilno-oblačilna tovarna Mura bi letos praznovala svojo 100-letnico, a je ni dočakala niti ena njena naslednica. Lani se je namreč znašla v stečaju še zadnja družba, ki je zrasla na pogorišču nekdanje Mure, Moda Mi&Lan v Gornjih Petrovcih na Goričkem. Podjetje Mura je v 90.letih prejšnjega stoletja zaposlovalo kar 6 tisoč 500 ljudi, je šivalo za najprestižnejše blagovne znamke, zelo cenjene so bile tudi njene lastne. S ponosom so oblačili naše olimpijske športnike in podpirali kulturo, šolstvo in zdravstvo. Zlasti v domačem okolju je bila Mura ugledno donatorsko podjetje, ki je veliko prispevalo k splošnemu družbenemu razvoju. A privatizacija in selitev na trge s cenejšo delovno silo je Muri povzročalo vedno več težav, tudi organizacijskih, kar je podjetje leta 2009 pahnilo v stečaj. Tisoči so pristali na zavodu za zaposlovanje in mnogi so se kljub velikim obljubam države, morali pač znajti po svoje. Pripravlja: Lidija Kosi.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.
Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Za praznik poslušamo himno delavskega gibanja Internacionalo v izvedbi Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Jerice Bukovec.
O vektorjih smo slišali še vsi, v šoli so nam jih predstavili kot »usmerjene daljice«. Toda v resnici matematiki nanje gledajo veliko abstraktneje. Tudi na polinome lahko, na primer, gledamo kot na vektorje. Ste kdaj pomislili, da je lahko tudi fotografija vektor?
Vektorji so pravzaprav precej sodoben matematični koncept – prvi jih je poimenoval slavni matematik Hamilton v prvi polovici 19. stoletja. Se pravi, da so še novejši koncept od odvodov, o katerih smo govorili v prejšnji oddaji in ki sta jih v matematiko uvedla Newton in Leibniz dobrih 100 let prej. Toda kot bomo lahko slišali v oddaji, so koncept vektorjev poznali že stari Grki.
Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajajo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške, saj jih ženske po številu nemalokrat prekašajo. Slišali bomo ponovitev oddaje, s Silvico Erlih se je pogovarjala Lucija Fatur.
Profesorica socialne psihologije dr. Metka Kuhar (FDV) v Ultrazvoku svetuje, kako se v odnosih lahko postavimo zase; kako postavimo meje in rečemo ne. Pojasni, kaj je v ozadju agresivne ali pasivne komunikacije, in razloži, kaj je asertivnost. Kako pa na komunikacijo in odnose vplivajo travmatični dogodki iz otroštva?
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Uporabniki spleta vseh generacij smo pogosto postavljeni pred nove in nove zahteve ustvarjanja gesel za dostop do spletnih aplikacij, službene pošte, spletnih denarnic, banke in še in še različnih naslovov. Včasih je veljalo, da naj si vsa gesla kar zapomnimo, to so bili časi, ko smo imeli tri ali štiri, in vsi so nam odsvetovali zapisovanje gesel na papir ali v zvezek. Marsikateri si pomagajo tako, da imajo v resnici le tri gesla, vendar pa ta tri uporabljajo za vstop v vse aplikacije. To nam varnostni strokovnjaki še vedno odsvetujejo, saj ob vdoru v eno aplikacijo spletni goljufi dobijo ključ za kar tretjino naših virtualnih vrat v različne spletne prostore. O upravljanju gesel se je na današnji svetovni dan gesel Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
Na praznik dela v posebni oddaji ob 17.00 gostimo predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič. Ta se bo konec meseca poslovila s tega položaja in bo vodenje največje sindikalne centrale s 130 tisoč članicami in člani prepustila nasledniku. Premišljuje o novodobnih izzivih na trgu dela, kot so prekarne zaposlitve, prisilni espeji, kršitve na področju tuje delovne sile, neurejeno področje platformnega dela, prepoved članstva v sindikatih. Po drugi strani imajo delavci zaradi visoke zaposlenosti večjo moč in ponudbo. Ob tem se postavlja vprašanje, ali so sindikati v teh časih sploh še potrebni. O vsem tem z Lidijo Jerkič.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Praznik je in na današnji dan, pravzaprav na zgodnje prvomajsko jutro je v navadi, da se oglašajo godbe in pihalni orkestri. Mi vse skupaj malo podaljšujemo in tako tudi v tokratnem Četrtkovem večeru poslušate glasbo s prizvokom godb in pihalnih orkestrov. Zvenijo namreč priredbe narodno-zabavne glasbe v godbeni preobleki. Poslušate jih v izvedbi: nekdanjega Pihalnega ansambla Avsenik, Alpskega kvinteta z godbo, nekdanje Male mestne godbe, Pihalnega orkestra Francija Puharja in Š’te godbe.Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot sedem desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Desetletje prej, preden se je indijska podcelina leta 1947 rešila britanske prevlade, hkrati pa se po verskem ključu tragično razdelila na muslimanski Pakistan in hindujsko Indijo, sta se v urdujski književnosti uveljavila dva velika avtorja: Ismat Chughtai (1911–1991) in Saadat Hasan Manto (1912–1955). Zasijala sta z deli, ki živo prikazujejo kulturo obredov in tradicij, hkrati pa s kritično ostjo in z obiljem sarkazma razkrivajo verski fanatizem, dvojna merila, zatiranje, pa tudi kljubovanje v družbi, ki je bila v času nastanka še del britanskega imperija. Oba sta si zaradi uporništva in radikalnosti prislužila ostre kritike in celo obtožbe o obscenosti. Njune življenjske poti so se večkrat križale, med drugim tudi leta 1946 med sodnim procesom v Lahoreju, kjer sta se morala zagovarjati zaradi obscenosti in bila nazadnje oproščena. Po razdelitvi podceline sta živela na različnih straneh politične ločnice in ustvarila obsežna leposlovna opusa. Njuna edinstvena pripovedna glasova in iskrena izzivanja, tako moralna kot filozofska, za sedanjega bralca niso izgubili niti kanca ostrine in ostajajo tudi v današnjem svetu globoko pomenljiva. Zgodbi, ki ju predstavljamo, je izbrala in uredila Ana Jelnikar, prevedla pa Tina Mahkota po angleških prevodih iz urdujščine.
Odlomka iz zgodb Pregrinjalo urdujske pisateljice Ismat Chughtai in Toba Tek Singh avtorja Saadata Hasana Manta.
Prevajalka Tina Mahkota,
avtorici scenarija Ana Jelnikar in Tina Mahkota,
režiser Klemen Markovčič,
bralka Eva Longyka Marušič,
interpreta Gregor Zorc in Sabina Kogovšek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednica oddaje Staša Grahek.
Produkcija 2025.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Ob prvem maju se s kantavtorji podamo na odkrivanje pesmi o delu in delavcih. Bluegrass Hoppers s skladbo Tomaža Domicelja, pa Adi Smolar, Jani Kovačič, Same Babe, Katarina Avbar in Robert Petan so naša družba v tokratni praznični Pesmi v žepu.
Pesnik in pisatelj Tone Seliškar (1900–1969) je klasik slovenske književnosti 20. stoletja. Znan je kot avtor številnih mladinskih del, marsikateri se ga spomnijo po pustolovski povesti Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je bila posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Tone Seliškar pa je bil tudi eden najopaznejših predstavnikov slovenske proletarske poezije. V njej je razkrival bedo delavskega, predvsem rudarskega življenja. Izhajal je iz socialnega ekspresionizma, kot na primer v pesniški zbirki Trbovlje (1923), pozneje pa je prešel v socialni realizem, ta se je najbolj izrazil v pesniški zbirki Pesmi pričakovanja (1937). Na praznik dela objavljamo nekaj Seliškarjevih pesmi s socialno in delavsko tematiko.
Interpret Aleš Valič,
režiser Jože Valentič,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2004.
