Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Charles Bukowski (1920–1994) je odraščal v predmestjih San Francisca. Tam je skoraj štirideset let tudi živel, in dokler ni uspel na literarnem področju, je opravljal najrazličnejša dela. Svojo prvo zgodbo je objavil pri štiriindvajsetih, poezijo pa je začel pisati pri petintridesetih letih. Nikoli ni pripadal nobeni književni skupini ali šoli, čeprav ga nekateri občasno predstavljajo kot predstavnika "bitniške generacije". Morda je z njimi najmočneje povezan po svojem slogu oziroma želji čim neposredneje in čim bolj spontano zapisati svoje občutke brez kakršnih koli poznejših sprememb. S svojimi pesmimi se obrača k navadnemu človeku. Piše o vsakodnevnih življenjskih zadevah, neredko celo o neverjetnih banalnostih in profanostih, ki pa delujejo umetniško učinkovito. "Moj oče in lenuh" načenja vprašanje dela in nedela in z njima povezanih občutkov.
Interpretira Matej Puc.
Uredil Matej Juh.
Produkcija 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Posebna odlika Puccinijeve enodejanke Plašč je evociranje mračnega vzdušja, ki prihaja iz reke. Morečo enoličnost, obup in odtujenost, ki stiskajo ladjarje, skladatelj izriše s paleto pridušenih in temačnih zvočnih barv, in sicer z uporabo sordiniranih glasbil, ki učinkujejo skrivnostno, grozljivo, skorajda pošastno.
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Repertoar je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
Dvainpetdesetletna mehiška pisateljica Guadalupe Nettel je avtorica več proznih del. V slovenščini imamo zbirki njenih kratkih zgodb: Bodljikave zgodbe in Zakonsko življenje zlatih ribic ter roman Telo, v katerem sem se rodila; pred kratkim je izšel roman Edinka pri Cankarjevi založbi, pri Beletrini pa v zbirki Literature sveta roman Gostiteljica v prevodu Veronike Rot. Guadalupe Nettel je o temah svojih kratkih zgodb in romanov v pogovoru z Efrénom Ordóñezom povedala: "Že pri dvajsetih letih sem vedela, da me zanima pisanje o anomalijah in izobčencih oziroma posebnežih, bitjih, ki izstopajo iz množice zaradi svojih psihičnih in fizičnih lastnosti; o slepoti, ki ni bila nikoli daleč od mene in je od nekdaj prežala name; o norostih in stvareh, ki jih drugi ne želijo videti." Tudi o tem se je s pisateljico pogovarjala Mojca Medvedšek in pogovor tudi prevedla. Berejo Mateja Perpar, Ana Bohte in Maja Moll. Tonska realizacija Jernej Boc.
Ob treh zgodovinskih posnetkih pianista Leopolda Godowskega bo osrednja tema tokratne oddaje njegova ustvarjalnost. V izvedbi pianista Marc-Andreja Hamelina boste lahko slišali sedem Študij na Chopinovo etudo op. 10, št. 5 ter obsežno Klavirsko sonato v e-molu Leopolda Godowskega.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Mezzosopranistka Brina Vukovič danes poje v oddaji Mladi virtuozi, in sicer poslušamo posnetek koncerta, na katerem je nastopila novembra 2024 v Slovenski filharmoniji v okviru cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske.
Pevka je svojo pot začela pri Tanji Rupnik na Glasbeni matici Ljubljana, jo nadaljevala v razredu Edite Garčević Koželj na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, potem pa se je vpisala na ljubljansko Akademijo za glasbo na študij pod vodstvom Pie Brodnik.
V njeni interpretaciji nas čakajo samospevi Lucijana Marije Škerjanca in Gabriela Fauréja.
Poskus vsakdanjosti je prva prozna knjiga sicer uveljavljene pesnice Anje Zag Golob. V pogovoru poslušalcem predstavi svoje misli o knjigi prostih spisov – kot zvrstno opredeli besedila že v podnaslovu –, pa tudi o poeziji, glasbi, ki ji je v navdih, pomanjkanju poglobljenih oddaj, ki bi ljudem ponujale kontekst, nazadnje pa spregovori tudi o svoji babici in ljubezni do radia. Nikar ne zamudite pogovora, ki sta ga z Markom Goljo posnela marca letos.
Ansambel Baroque Arabesque je v okviru festivala Seviqc nastopil 17. avgusta 2024 v Narodnem domu v Celju.
Zasedbo sestavljajo Özlem Bulut (sopran), Julia Kainz (violina), Pia Pircher (viola da gamba), Pat Feldner (toklala) in Marinka Brecelj (čembalo in glasbeno vodstvo).
Ansambel se posveča raziskovanju in ohranjanju bogate raznolikosti in kulturne dediščine evropske baročne in arabske glasbe. Z mešanjem teh dveh glasbenih svetov želi graditi mostove med različnimi kulturami, spodbujati razumevanje in spoštovanje njihovih edinstvenih tradicij ter ustvarjati nepozabne glasbene izkušnje. S programom Evropa, Orient in Sefardi združuje različne tradicije: baročna glasba Zahoda, še posebno srednje in južne Evrope, se sreča z orientalsko glasbo Bližnjega vzhoda in še zlasti s sefardsko kulturo Pirenejskega polotoka. Spored koncerta zajema izbor krajših skladb, ki so jih člani zasedbe po svoje priredili in obogatili.
Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023.
Nominacija za nagrado kresnik.
Nominacija za Cankarjevo nagrado.
Nominacija za nagrado kritiško sito.
Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ...
Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj/watchdog za dosežke mladih novinarjev.
Režiserka: Špela Kravogel
Interpretka: Nataša Barbara Gračner
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Mateja Juričan
Urednik oddaje: Alen Jelen
Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.
Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.
Ob prazniku dela v Komornem studiu prvič predvajamo posnetke izjemnega 35. komornega koncerta v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Izvajalci koncerta so izvrstni slovenski glasbeni umetniki, ki večinoma živijo in ustvarjajo v tujini.
Člani Godalnega seksteta Ars, nagrajenci mednarodnih glasbenih tekmovanjih, so 27. septembra 2023 izvedli izjemen koncert komorne glasbe, ki smo ga neposredno prenašali na Programu Ars. Izvajalci so: violinistka Tanja Sonc, članica Komornega orkestra iz Züricha, violinist Matjaž Bogataj, član simfoničnega orkestra Bavarske državne opere v Münchnu, violistka Gea Pantner Volfand, redna članica in solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, violist Nejc Mikolič, redni član ansambla Minui iz Celovca in Slovenskega godalnega seksteta, violončelistka Maruša Turjak Bogataj, solo violončelistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, in violončelist Primož Zalaznik, redni član orkestra Dunajskih simfonikov. Po uvodni kratki sodobni skladbi Scratch/Škrip za godalni kvartet iz leta 2012 uveljavljenega slovenskega skladatelja Vita Žuraja so pri nas prvič izvedli Godalni sekstet Erwina Schulhoffa, češkega skladatelja in pianista iz Prage, ki je leta 1924 ustvaril globoko občuteno delo v petih stavkih. V drugem delu koncerta izvajajo komorno mojstrovino: godalni sekstet Verklärte Nacht/Ozarjena noč, op. 4 avstrijskega skladatelja in teoretika Arnolda Schönberga, ki ga napisal leta 1899 po pesnitvi Richarda Dehmla. Gre za eno najbolj izraznih del v poznoromantični glasbeni govorici. V odmoru poslušajte pogovor o koncertnem sporedu z violončelistko Marušo Turjak Bogataj in violistom Nejcem Mikoličem.
Ob mednarodnem prazniku dela zaporedje realističnih zvočnih slik odkriva realen in zelo aktualen socialni problem protagonista, mladega arheologa, ki ne more dobiti dela, primernega svoji izobrazbi. Zato je mladenič obsojen na zasilno rešitev: na priložnostna dela in nezanesljiv zaslužek. Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko, saj je nemočen pred dejstvom, da je uresničitev njegovih načrtov in pričakovanj odvisna predvsem od družbenih razmer, ki pa narekujejo samo tekmo in boj za čim več dobrin.
Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Luka – Gregor Gruden
Maja – Maša Derganc Veselko
Mama – Ljerka Belak
Oče – Ivo Ban
Gregor – Taj Zavodnik
Brane – Jan Bučar
Urša – Ajda Toman
Peter – Jaka Lah
Ženska – Lenča Ferenčak
Natakar – Zvone Hribar
Ženski glas – Sabina Kogovšek
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008
Pesnik in pisatelj Tone Seliškar (1900–1969) je klasik slovenske književnosti 20. stoletja. Znan je kot avtor številnih mladinskih del, marsikateri se ga spomnijo po pustolovski povesti Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je bila posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Tone Seliškar pa je bil tudi eden najopaznejših predstavnikov slovenske proletarske poezije. V njej je razkrival bedo delavskega, predvsem rudarskega življenja. Izhajal je iz socialnega ekspresionizma, kot na primer v pesniški zbirki Trbovlje (1923), pozneje pa je prešel v socialni realizem, ta se je najbolj izrazil v pesniški zbirki Pesmi pričakovanja (1937). Na praznik dela objavljamo nekaj Seliškarjevih pesmi s socialno in delavsko tematiko.
Interpret Aleš Valič,
režiser Jože Valentič,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2004.
