Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesništvo Marine Cvetajeve je strastna izpoved nemirne in uporne narave. Njen pesniški svet je izjemno bogat. Teme in motive je pesnica, ki je živela med letoma 1892 in 1941, zajemala iz svojega življenja, iz antične mitologije in ruske folklore. Pesem Čas duše je prevedel Tone Pavček, interpretira dramska igralka Barbara Žefran.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Za uvod bomo slišali Simfonijo v F-duru Amandusa Ivančiča, ko bo Simfonični orkester RTV Slovenija vodil Stanislav Macura. Kot druga bo zazvenela Jugoslovanska sonata za klavir, op. 315 Franja Serafina Vilharja v izvedbi Acija Bertoncelja, sledil bo Godalni kvartet št. 1 Franja Delaka. Tega bo izvedel ljubljanski godalni kvartet s člani: violinistoma Moniko Skalar in Karlom Žužkom, violistom Francem Avsenekom ter violončelistom Stanetom Demšarjem.
Papež Frančišek je v Okrožnici za skupni dom Laudáto si – Hvaljen, moj Gospod zapisal: »V sodobnem času se je uveljavila človekova pretirana osredinjenost nase, antropocentrizem, ki danes – preoblečen – še naprej spodkopava vsakršno omembo skupnega in vsak poskus krepitve socialnih vezi. Zato je prišel čas, ko je treba vnovič opozoriti na resničnost in njene meje, ki po svoje omogočajo zdrav in rodoviten človeški in družbeni napredek. Neustrezna razlaga krščanske antropologije je imela za posledico napačno pojmovanje človekovega razmerja do sveta. … Pravilna razlaga pojmovanja človeka kot gospodarja stvarstva pa pravi, da ga moramo razumeti kot odgovornega upravljavca.« – Pronicljiv pogled na žgoče težave sodobnosti …
Prevod Marija in Peter Pavel Bratina,
bereta Maja Moll in Igor Velše,
urednica oddaje Tadeja Krečič.
Veliki francoski pianist, skladatelj in pedagog Yves Nat brez dvoma še zdaleč ni pozabljen, pa vendar ne moremo zagotovo vedeti, koliko ga poznajo slovenski ljubitelji in poznavalci klavirske umetnosti. Rojen je bil leta 1890 v Beziersu na jugozahodu Francije in je že zelo zgodaj pokazal nadarjenost kot pianist in skladatelj. K nadaljnjemu študiju na pariškem konservatoriju sta ga spodbudila Camille Saint-Saëns in Gabriel Faure. Prišel je v mojstrski razred pianista in pedagoga Luisa Diemerja, ki je bil učitelj številnih mednarodno priznanih koncertantov z začetka 20. stoletja. Nat je bil uspešen študent ter je pri sedemnajstih osvojil najvišjo nagrado klavirskega oddelka. Središče njegovega solističnega repertoarja je bila glasba nemških skladateljev; Beethovna, Brahmsa, Schumanna in Schuberta. To je bilo v popolnem nasprotju s tem, kar so izvajali njegovi francoski kolegi, ki so se pretežno opirali na glasbo Chopina in seveda francoskih impresionistov. Bil je temperamenten in neposreden pianist, ki je iskal izpovednost v preprostosti.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Danes v oddaji predstavljamo nov roman Maje Haderlap Ženske v temi in razstavo v Mestnem muzeju v Ljubljani, s katero obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Razstava predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo, izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor. Napovedujemo še koncert Simfoničnega orkestra ljubljanske Akademije za glasbo, ki bo z deli Mihe Nahtigala, Johannesa Brahmsa in Sergeja Rahmaninova nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Devetnajstega novembra 2024 je v Dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji potekal koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila pianistka Iris Nicolas. Glasbenica je bila takrat študentka 2. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu Vladimirja Mlinarića, sicer pa je svoji glasbeno in formalno izobrazbo pridobivala v več državah. Pri sedmih letih se je začela učiti klavir, pri desetih pa violino.
JOHANN SEBASTIAN BACH: PARTITA ŠT. 2 V C-MOLU, BWV 826
FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 5 V FIS-MOLU, OP. 44
Pisatelj Lenart Zajc je doslej objavil že več pripovednih del, s svojim najnovejšim romanom Rana (Litera, 2024) pa je sklenil romaneskno trilogijo o vojnih in povojnih letih. Prvi del trilogije Odred (2022) prikazuje okupacijo Slovenije in začetke partizanskega gibanja, drugi del Pošast (2023) grozljivost in uničevalnost vojne, sklepni del pa je vsebinsko morda najbolj ambiciozen. Pisatelj med drugim piše o povojnih pobojih, s svojo pripovedjo pa seže do osamosvojitve Slovenije. Tudi v tretjem delu trilogije spremljamo like, ki jih že poznamo: nekateri, na primer Figa, so negativci do petnih žil, večina pa je naslikana celostno in vznemirljivo. Več o romanu pove avtor v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Na koncertu lanskega festivala stare glasbe Seviqc sta 16. avgusta na gradu Bogenšperk nastopila Giuliano Eccher (viola da gamba) in Eva Dolinšek (čembalo), ki sta izvajala Sonate za čembalo in violo da gamba 1027–1029 Johanna Sebastiana Bacha.
Kot pravita sama, sta s svojim koncertom poskušala obuditi razpoloženje na znamenitih popoldanskih koncertih v kavarni Café Zimmermann v Leipzigu. Tam je namreč Bach s svojim posvetnim izvajalskim ansamblom Collegium musicumom, katerega vodenje je prevzel od Telemanna, premierno izvedel veliko svoje instrumentalne glasbe. Ansambel je nastopal vsak teden – pozimi v kavarni, poleti pa na lastnikovem zunanjem kavarniškem vrtu tik pred mestnim obzidjem.
Sonate je Bach ustvaril kot priredbe svojih starejših del, vsaka izmed njih je samostojna skladba, torej trio ne sestavlja cikla, kot je to pri nekaterih drugih Bachovih delih, jih pa povezujeta dosledno upoštevan triglasni zapis obligata, v katerem čembalo ni več v vlogi bassa continua, ter dejstvo, da gre za priredbe del za druge instrumente. To pa nikakor ne zmanjšuje njihove visoke umetniške vrednosti.
Johann Sebastian Bach:
SONATA ŠT. 1 V G-DURU ZA VIOLO DA GAMBA IN ČEMBALO, BWV 1027
SONATA ŠT. 2 V D-DURU ZA VIOLO DA GAMBA IN ČEMBALO, BWV 1028
SONATA ŠT. 3 V G-MOLU ZA VIOLO DA GAMBA IN ČEMBALO, BWV 1029
Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023.
Nominacija za nagrado kresnik.
Nominacija za Cankarjevo nagrado.
Nominacija za nagrado kritiško sito.
Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče naprej, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ...
Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev.
Režiserka: Špela Kravogel
Interpretka: Nataša Barbara Gračner
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Mateja Juričan
Urednik oddaje: Alen Jelen
Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.
Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.
Na četrtem koncertu komornega cikla Narodnega doma Maribor so v dvorani Union prvič gostovali avstrijski glasbeni virtuozi Tria Anthology, ki so leta 2022 pri založbi Decca izdali sedem glasbenih albumov z zbirko skladb za trio klarineta, violončela in klavirja.
V Komornem studiu predstavljamo komentirane posnetke četrtega koncerta Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. V dvorani Union je prvič gostoval trio Anthology iz Avstrije v zasedbi priznanih komornih glasbenikov. Daniel Ottensamer, prvi klarinetist Dunajskih filharmonikov, Stephan Koncz, violončelist Berlinskih filharmonikov, in pianist Christoph Traxler. Trije avstrijski glasbeniki se poznajo iz otroštva, v času glasbenega študija in profesionalno so se posvetili izvajanju obširnega in raznovrstnega repertoarja za trio klarineta, violončela in klavirja. Zgodovina tovrstnega tria je zelo posebna, saj so za trio s klarinetom napisali vrsto skladb pomembni skladatelji preteklih obdobij, med njimi so: Ludwig van Beethoven, Johannes Brahms, Max Bruch, Gabriel Fauré, Mihail Glinka, Alexander Zemlinsky in Nino Rota. Člani tria Anthology so na koncertu v Mariboru predstavili pester in izvajalsko zelo zahteven spored, v katerem so izvedli priredbo edinega klavirskega tria francoskega skladatelja Gabriela Fauréja iz leta 1923: Tria v d-molu, op. 120. Sledila sta Trio za klarinet, violončelo in klavir italijanskega skladatelja Nina Rote iz leta 1973 ter Sprevod za Chrisa z enako zasedbo, ki ga je leta 1997 napisal sodobni angleški skladatelj Marc-Anthony Turnage. V drugem delu koncerta so izvedli Trio za klarinet, violončelo in klavir v Es-duru, op. 38, ki ga je nemški skladatelj Ludwig van Beethoven leta 1803 priredil iz svojega Septeta v Es-duru, op. 20.
Ta komedija je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature, sicer izpod peresa nemškega dramatika Georga Büchnerja. Rojen leta 1812 se je že v mladosti zanimal za gledališče in je v tem zanosu s skoraj genialnim pisateljskim zagonom napisal tri igre: Dantonovo smrt, delo Woyzeck in komedijo Leonce in Lena. Vse tri stvaritve so ostale napol torzo/nedokončane, saj je leta 1837 Büchnerju dosti prezgodnja smrt, star je bil komaj 25 let, pretrgala nadaljnje uresničevanje drznih literarnih zamisli. Zatem so na Büchnerjevo delo skoraj pozabili. Ni bil namreč v skladu s časom, saj je že v dobi romantike uporabljal značilne ekspresionistične miselne in slogovne prvine, najbolj očitno v komediji Leonce in Lena, skoraj shakespearske globine. S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času.
Prevajalec: Jože Udovič
Avtor radijske priredbe: Borut Trekman
Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser
Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec
Kralj Peter iz kraljestva Popo – Stane Sever
Princ Leonce, njegov sin – Rudi Kosmač
Princesa Lena iz kraljestva Pipi – Alenka Svetel
Vzgojiteljica – Štefka Drolc
Valerio – Polde Bibič
Rozeta – Majda Potokar
Predsednik državnega svéta – Jože Zupan
Sodelujejo še – Janez Albreht, Janez Rohaček, Tone Hommar, Franček Drofenik, Tone Kuntner, Janez Vajevec in Mirko Bogataj
Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1968.
Angleški pisatelj Anthony Trollope se je rodil 25. aprila 1815 – torej pred 210 leti v Londonu, umrl pa decembra 1882. Pod zvoniki Barchestra, roman, iz katerega smo izbrali odlomek za Literarni nokturno, je izšel leta 1857. Trollope je sledil Thackerayevi literarni tradiciji, bil je naklonjen tradicionalnim vrlinam angleškega plemstva in je preziral aroganco višjih srednjih razredov. Toda v romanu Pod zvoniki Barchestra je šibal predvsem angleško cerkev, njene slabosti in nasprotja znotraj nje. Odlomek iz prvega poglavja romana z naslovom Kdo bo novi škof.
Predstavili bomo dve Coplandovi deli. Z jazzovskimi izraznimi sredstvi prepredeno Glasbo za gledališče in El Salon Mexico, ki ga je navdihnila znamenita plesna dvorana v mehiškem glavnem mestu.
