Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Poslušajmo Sinfonietto Leoša Janáčka, simfonične variacije Na vasi Petra Konjovića in Adagio iz Suite v starem slogu, op. 10 norveškega skladatelja Christiana Sindinga.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Poslušamo Godalni kvartet št. 1 v g-molu, op. 27 Edvarda Griega, ki je nastal med letoma 1877 in 1878. G-mol naj bi Mozart najpogosteje uporabljal za izražanje žalosti in tragedije, Schubert pa naj bi to tonaliteto celo povezoval z občutki nezadovoljstva, nelagodja in zaskrbljenosti. Tudi Grieg je poudaril, da je to delo napisano v g-molu ter da zato ni namenjeno »trivialnosti«. Po njegovih besedah naj bi si skladba prizadevala za širino, »vzpenjajoč se polet in predvsem resonanco instrumentov, za katere je bila napisana«.
Ameriška pesnica Kay Ryan je v letih od 2008 do 2010 uživala častno mesto poetese lavreatinje Združenih držav Amerike. Pesem Pajčevina, v kateri pripoveduje o boju za obstoj, je vzeta iz njene pesniške zbirke Odd Blocks (Nametane klade) iz leta 2011. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo dramski igralec Tomaž Gubenšek.
Poslušamo Simfonični koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva (27. aprila je 134. obletnica skladateljevega rojstva ter 18. obletnica smrti violončelista Mstislava Rostropoviča, ki bo delo izvedel), Kvartet v Es-duru, št. 1, op. 7, poimenovan »April«, Johanna Schoberta, staro angleško balado Kralj Estmere za zbor in orkester Gustava Holsta ter Glasbeni utrinek v h-molu št. 5, op. 16 Sergeja Rahmaninova.
Katoličani in pravoslavni verniki so letošnjo veliko noč praznovali na isti dan. Velikonočni čas pa pri obeh veroizpovedih traja še 50 dni – do nedelje Sv. trojice; glasba z velikonočno vsebino se torej v tem času izvaja tudi pri pravoslavni liturgiji. Tokrat bo zvenela v izvedbi Komornega zbora iz St. Peterburga v Rusiji, vokalnega sestava, ki se ponaša s t. i. bassi de profondo, pa tudi z vznesenimi soprani ter bogatim, polnim zvokom.
Na drugo velikonočno nedeljo ali belo nedeljo in tudi nedeljo božjega usmiljenja neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Stari trg - Slovenj Gradec. Ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov mašo daruje župnik Damjan Mlinarič.
26. aprila lani je v Dvořákovi dvorani kulturnega centra Rudolfinum v Pragi nastopil Orkester Češke filharmonije in pod dirigentskim vodstvom Semjona Bičkova izvedel Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 60 – Leningrajsko – Dmitrija Šostakoviča.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Pozor, poudarek ni na laganju, to pač nikakor ne izumira, pač pa na prefinjeni umetnosti laganja. Danes, več kot sto let po pisateljevi smrti, je ogrožena celo v politiki.
Prevajalec je Uroš Kalčič,
igralec Vojko Zidar,
tonski mojster Matjaž Miklič.
Režiser Igor Likar.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 10. februarja letos v Smetanovi dvorani praške Mestne hiše. Simfonični orkester Praškega radia je tam za uvod izvedel Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja, sledile so Štiri poslednje pesmi Richarda Wagnerja, v katerih je kot solistka nastopila sopranistka Olga Bezsmertna, drugi del koncerta pa je zapolnila Slovaška suita, op. 32 Vítězslava Nováka. Dirigiral je Robert Jindra, sicer aktualni glasbeni direktor Narodnega opernega gledališča v Pragi.
Češki skladatelj Petr Eben je svojo obsežno kompozicijo Faust napisal po motivih drame Johanna Wolfganga von Goetheja. Leta 1976, ob 200 letnici gledališča Burgteater na Dunaju, je dobil naročilo, da bi napisal glasbo za scensko uprizoritev Fausta. Scensko glasbo je pozneje sam priredil tudi za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo tega dela.
"Gledala sem s preveč odprtimi očmi," je o sebi in svojem dojemanju travmatične zgodovine zapisala Angela Vode, izjemna osebnost 20. stoletja.
Rodila se je leta 1892, po končanem učiteljišču je študirala zdravstveno pedagogiko in opravila specialistični izpit iz defektologije. Med vojnama je aktivno delovala v društvih, ki so si prizadevala za odpravo diskriminacije po spolu in socialnem položaju. Leta 1922 je postala članica Komunistične partije, vendar so jo izključili, ko je odkrito nasprotovala paktu Ribbentrop - Stalin. Med vojno je sodelovala v OF, Italijani so jo za nekaj tednov zaprli, po kapitulaciji Italije pa so jo Nemci poslali v taborišče Ravensbrück. Po vojni so jo na Nagodetovem procesu obsodili kot "zahodno agentko, plačanko in razredno sovražnico". V zaporu je bila šest let. Ko se je vrnila v Ljubljano, je bila brez državljanskih pravic, ni smela delati, objavljati in javno delovati. Nekaj časa je delala kot tajnica. Živela je, kot je sama povedala, "polovično življenje", vseeno pa je pozneje, ko je lahko, kljub nadzoru obveščevalne službe potovala, veliko brala in pisala.
V besedilu z naslovom Korak v zgodovino se je Angela Vode leta 1961 spomnila napada Nemčije na Jugoslavijo. Leta 1974 mu je dodala Pripis, v katerem je opisala še nekaj svojih izkušenj in opažanj.
Bere Barbara Medvešček,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič,
režija Alen Jelen.
Produkcija leta 2025.
Redakcija Staša Grahek.
Zgodba Jutte Hipp je ena najbolj skrivnostnih v zgodovini džeza. Dolga leta ni nihče vedel, zakaj je nadarjena nemška pianistka konec petdesetih let dvajsetega stoletja popolnoma izginila iz glasbenega življenja. Le nekaj let prej se je iz Nemčije preselila v ZDA in tam se je njena glasbena kariera razcvetela. Za vodilno džezovsko založbo Blue Note je posnela tri albume, med njimi tudi enega z enim svojih vzornikov – saksofonistom Zootom Simsom. Kmalu potem je izginila iz glasbenega sveta – za vedno. Za nas je pomembna, ker je bila prva džezovska izvajalka v prvi tuji džezovski zasedbi, ki je leta 1955 gostovala v Ljubljani.
Sodobni nemški pisatelj in pravnik Bernhard Schlink (roj. l. 1944) je svetovno slavo dosegel z romanom Bralec. Prej je pisal žanrsko literaturo, po Bralcu pa je objavil zbirko kratkih zgodb Ljubezenski pobegi. Ta v estetskem pogledu prav nič ne zaostaja za predhodnico. Knjigi je prevedla Sandra Baumgartner. V oddajo, ki jo je pripravila Ksenija Bizjak, so vključeni odlomki iz obeh.
Prevajalka je Sandra Baumgartner,
bralka Barbara Zupan,
Igralca in Nina Valič in Slavko Cerjak,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Jure Culiberg,
režiserka Irena Glonar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2003.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji najdejo navdih v likovnih delih in obrnjeno. Ameriški skladatelj Stephen Hartke je leta 1968 ustvaril delo Kralj sonca, ki temelji na slikah španskega umetnika Joana Mirója, nastalih med letoma 1928 in 1974.
Ob dnevu upora proti okupatorju smo iz slovenske literarne zgodovine izbrali odlomek iz drugega dela zgodovinskega romana Bratovska jesen (Drava, 1982) pisatelja in pesnika Valentina Polanška (1928‒1985). Svet v katerega nas najpogosteje vodi v svojih delih, je južni del Podjune, svet pod Peco, Olševo, Kočno, Košuto in Obirjem, problematika pa je širša, ne krajevno obarvana. Polanšek izvira, kot je rad pripovedoval, "iz naplavine kmečkega proletariata, ki se je suval za vsakdanji kruh". V Celovcu je končal učiteljišče in bil potem ravnatelj na osnovni šoli na Obirskem. Zgodba romana Bratovska jesen v središče postavlja dva glavna junaka, Domna in Matevža, ki sta resnični osebi. Valentin Polanšek ju v spremnem zapisu na zavihku knjige takole predstavi: "Bila sta sinova bajtarjev, vedre narave, pevca in narodnjaka, priljubljena pri vseh domačinih. (…) V najlepših fantovskih letih sta kot partizana žrtvovala svoji življenji. Mrtvega Domna so na Komnu sežgali, Matevža pa so ubili poleg domače bajte in oče ga je decembra 1944 zakopal, spomladi 1945 pa ga je dal prepeljati na kapelsko pokopališče."
Interpret je Timotej Novaković,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2025.
Glasba je skozi zgodovino služila kot odsev družbenih in političnih razmer. Slovenski skladatelji so s svojimi deli v času vojne in upora izražali svojo držo do sveta in narodnega boja. Njihova dela še danes ostajajo pomemben del naše kulturne dediščine in nas opominjajo na vrednote miru in svobode.
