Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Turški pesnik Fazil Hüsnü Daglarca je bil v prvem obdobju svojega življenja vojak, oficir, dokler ni pozneje postal in ostal popoln antimilitarist. Rodil se je leta 1914 v Istanbulu. Omenjena dvojnost pa je značilna tudi za vso njegovo poezijo - nikoli ni izgubil upanja, da bo pesniška beseda spet zavladala ljudem in jih naredila boljše in humanejše. Nekoč je nekoliko presenetljivo izjavil, da bi "pisal pesmi, pa čeprav bi moral do konca dni sedeti na konju". Menil je, da je poezija edina resnična umetnost življenja in da so vsi drugi mediji samo poskus povedati tisto, brez česar ni mogoče živeti. Sicer pa ni teme, ki se je Daglarca v svoji poeziji ne bi dotaknil. Bil je tenkočuten lirik in epsko vzvišen pesnik. Pisal je pod neposrednim vplivom starih vzhodnih mistikov in najnavadnejše programske poezije, ki se odziva na aktualne dnevne dogodke. Pesem z naslovom Prastara je izšla v prevodu Ivana Minattija leta 1976 v zbirki Lirika.
Interpret Timotej Novaković,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Slovenci smo po več kot pol stoletja, po Zborovodji (1946–1950) Adolfa Gröbminga in Gobčevi Metodiki zborovodstva (1958), končno dobili Priročnik za vodenje zbora oziroma Vademecum zborovskega dirigenta.
Njegov avtor je Marko Vatovec, ki je naš gost v studiu.
Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe se je rodil leta 1965 v Ljubljani, leta 1988 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušuje se nad nemškim ekspresionizmom in ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi kot le malokateri slovenski umetnik. O svojem delu in življenju pa je aprila 2021, v obdobju pandemije, več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.
V današnji oddaji Oddaljeni zvočni svetovi se bomo pozabavali s sinkretizmom v religiji. Sinkretizem je zlivanje, spajanje dveh, na videz popolnoma nasprotujočih si zadev v eno celoto.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Angela Vode, učiteljica, publicistka, politična delavka in specialna pedagoginja se je rodila leta 1892 v ljubljanski železničarski družini. V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo, meščansko šolo in učiteljišče, po končanem študiju je poučevala na številnih osnovnih šolah v okolici Ljubljane, dokler ni bila zaradi protiavstrijske propagande odpuščena. Od leta 1917 do leta 1919 je bila zaposlena kot uradnica v Jadranski banki. Pozneje, ko je delala v Samassovi tovarni, je soorganizirala stavko delavcev in uradnikov. Poslej se je vse več posvečala političnemu delu v delavskih gibanjih in gibanjih za ženske pravice. Njen vzporedni interes pa je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Ob delu je študirala zdravstveno pedagogiko, hospitirala je v Berlinu, Pragi in na Dunaju, v Ljubljani pa je opravila specialistični izpit za poučevanje otrok s posebnimi potrebami.
Angela Vode si je prizadevala za odpravljanje diskriminacije po spolu in socialnem položaju in napisala številne članke in knjige, med katerimi omenimo posebej delo Spol in usoda v dveh delih, ki sta izšla v letih 1938 in 1939. Pred vojno je bila članica Komunistične partije, vendar se je že leta 1939, ko je ostro nasprotovala paktu Ribbentrop–Molotov, odvrnila od nje, tovariši pa so jo iz nje izključili. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v Osvobodilni fronti, Nemci so jo internirali v taborišče Ravensbrück, kjer je ostala do konca vojne. Po vojni je znova doživela kruto usodo, saj so jo nove komunistične oblasti leta 1947 v montiranem Nagodetovem procesu obsodile na 20 let zapora, iz katerega so jo sicer konec leta 1952 izpustile, vendar je za socialistično oblast in javnost skoraj do smrti sredi osemdesetih let ostala neoseba. Umrla je 5. maja pred 40 leti.
V našem arhivu hranimo odlomke iz spominov Angele Vode. Leta 1982, ko je imela 90 let, jih je prebirala pred radijskim mikrofonom v studiu, kamor jo je povabila Rapa Šuklje.
Dvainpetdesetletna mehiška pisateljica Guadalupe Nettel je avtorica več proznih del. V slovenščini imamo zbirki njenih kratkih zgodb, Bodljikave zgodbe in Zakonsko življenje zlatih ribic, ter roman Telo, v katerem sem se rodila; nedavno je izšel roman Edinka pri Cankarjevi založbi, pri Beletrini pa v zbirki Literature sveta roman Gostiteljica v prevodu Veronike Rot. Guadalupe Nettel je o temah svojih kratkih zgodb in romanov v pogovoru z Efraínom Ordóñezom povedala: "Že pri dvajsetih letih sem vedela, da me zanima pisanje o anomalijah in izobčencih oziroma posebnežih, bitjih, ki izstopajo iz množice zaradi svojih psihičnih in telesnih lastnosti; o slepoti, ki ni bila nikoli daleč od mene in je od nekdaj prežala name; o norostih in stvareh, ki jih drugi ne želijo videti." Tudi o tem se je s pisateljico pogovarjala Mojca Medvedšek in pogovor tudi prevedla. Berejo Mateja Perpar, Ana Bohte in Maja Moll. Tonska realizacija Jernej Boc.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 1. junija lani v dvorani Filharmonije v Essnu priredil Veselo glasbeno urico, v kateri je kot osrednje delo sporeda izvedel obsežnejšo Serenado za orkester v D-duru Michaela Haydna. Orkester je vodil nemški dirigent Reinhard Goebel, ki je Haydnovo Serenado v D-duru razdelil na dva obširnejša dela, med katera je vrinil Koncert za pozavno v Es-duru Georga Christopha Wagenseila. V njem se je v vlogi solista predstavil Kris Garfitt.
Annie Ernaux (1940) je ena najbolj priznanih francoskih pisateljic, ki je za svoje delo leta 2022 prejela tudi Nobelovo nagrado za književnost. Izdala je več kot 20 knjig, njena dela pa so večinoma avtobiografska. Pripovedi vedno uvrsti v jasen družbeni kontekst, največkrat gre za francoska delavska okolja. Tudi knjiga Tri besedila, v kateri so zbrane pripovedi Mesto, Neka ženska in Sram, je avtobiografska. V njej se posveča svojemu odraščanju in življenju svojih staršev. Izbrali smo odlomek iz pripovedi Neka ženska, v kateri opisuje spomine na svojo pokojno mater.
Prevajalka Suzana Koncut,
interpretka Barbara Medvešček,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednica oddaje Petra Meterc.
Produkcija 2025.
Psihoanalitično zasnovana in slogovno ubrana podoba zapitega slikarja, ki za svojo nemoč dolži Boga, odstira tipične Grumove like, ki jim je življenje izmaličilo duševnost.
Režiser in prirejevalec: Aleš Jan
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Ženski glas – Barbara Žefran
Uradnik – Franc Markovčič
Slikar – Karel Brišnik
Natakar – Matija Stipanič
Študent – Klemen Mauhler
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2006
Je kaj zabavnejšega od opere, ki pripoveduje o sebi in svoji primadoni?
Ta komična drama v dveh dejanjih se zabava s to mislijo. Ste se kdaj vprašali, kaj se dogaja v zaodrju in na vajah pri pripravah na predstavo? Donizettijeva opera Gledališke prigode in nezgode spreminja te fantazije v resničnost. Ni veliko del, ki bi posegla po tej tematiki. Opera je priljubljena zaradi uporabe neapeljskega narečja, ki ga je Donizetti sicer pozneje zamenjal z italijanščino, pa tudi zaradi vloge mame Agate, ki jo v operi poje moški. Po navadi je obrnjeno, moške vloge pojejo ženski glasovi. V operi tako opazujemo popoln umetniški polom, delo se smeji samemu sebi. Donizetti je portretiral uprizoritev opere z muhastimi primadonami – vse skupaj napeljuje na zelo komične položaje. Pojejo: Sharleen Joynt (primadona Daria), Paolo Bordogna (donna Agata), Giuseppe Toia (Procolo), Paola Leoci (druga sopranistka Luigia), Alberto Robert (prvi tenorist Guglielmo), Matteo Loi (dirigent Biscroma), William Kyle (pesnik Cesare), Hannah Bennett (Pippetto), Philip Kalmanović (Impresarij) in Henry Grant Kerswell (Gledališki ravnatelj). Zbor in orkester festivala iz Wexforda vodi Danila Grassi.
